Nizozemci so analizirali podatke, ki so jih dobili iz obsežne študije, ki poteka v Združenem kraljestvu in se imenuje UK Biobank. Začela se je leta 2006; njen cilj je pridobiti podatke, na podlagi katerih bi strokovnjaki lahko ugotavljali, kako na pojav bolezni vplivata genetika in okolje.

Na strani Združenja radiologov Severne Amerike citirajo eno izmed avtoric študije dr. Ilono A. Dekkers. Povedala je, da tako velika količina zbranih slik z magnetno resonanco slikanih možganov omogoča, da vse bolj razumemo, kako so deli tega pomembnega organa povezani z najrazličnejšimi telesnimi stanji, med drugim z debelostjo.

Ta je vse večja težava. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je od leta 1975 število ljudi, ki se spopadajo z debelostjo, potrojilo. Debelost pomeni indeks telesne mase nad 30, medtem ko se pod čezmerno težo uvršča indeks telesne mase med 25 in 30.

Znanstveniki v Univerzitetnem kliničnem centru Leiden so opazili, da je višji delež telesne maščobe povezan s spremembami v možganih. "Ugotovili smo, da je višji delež telesne maščobe povezan z manjšim volumnom pomembnih možganskih struktur, med njimi struktur sive možganovine," citirajo na strani Združenja radiologov dr. Dekkers. Prav tako je višji delež telesne maščobe pomenil večjo možnost za mikroskopske spremembe na beli možganovini. Zanimivo je, da so bile spremembe nekoliko drugačne pri ženskah in moških.

Kaj točno je povzročilo te spremembe in kaj te pomenijo za ljudi še ni jasno. Dr. Dekkers je dodala, da bi bilo pametno raziskati še, kakšen vpliv ima različna razporeditev maščobe, saj so tokrat gledali le delež skupne maščobe. Še posebej njo in njene sodelavce zanima vpliv trebušne oziroma visceralne maščobe, ki velja za najnevarnejšo.

Čeprav znanstveniki še nimajo vseh odgovorov, je jasno, da nam čezmerna teža in debelost škodujeta. “Sta dejavnika tveganja za vrsto kroničnih bolezni, med njimi za sladkorno bolezen, bolezni srca in ožilja ter rak,” zapišejo na strani Svetovne zdravstvene organizacije.

Da bi izgubili odvečne kilograme, med drugim svetujejo poseganje po bolj zdravih živilih, kot so sadje, zelenjava, polnovredna žita, stročnice, tudi oreški.

Naš Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je lansko leto objavil raziskavo prehranskih navad Slovencev. Vsak drugi prebivalec naj bi se prehranjeval nezdravo. V povprečju zaužijemo le za tretjino priporočenega dnevnega vnosa zelenjave. Kot pove njihova raziskovalka Vita Fajdiga Turk, naj bi dnevno zaužili vsaj 250 do 400 gramov zelenjave. “Dobrodošlo je kombiniranje različnih vrst in barv - različne barve so običajno povezane z vsebnostjo različnih koristnih snovi."

Pri doseganju in vzdrževanju zdrave telesne teže Svetovna zdravstvena organizacija priporoča še omejevanje vnosa sladkorja in maščob.

Raziskava NIJZ je pokazala, da smo pri sladkorju postali bolj ozaveščeni. Medtem ko je enkrat ali večkrat tedensko sladke pijače leta 2001 uživalo malo več kot dve tretjini odraslih, se je številka do leta 2016 zmanjšala na slabo tretjino. “Glede na to, da večina populacije ni dovolj telesno aktivna, so potrebne omejitve pri vnosu enostavnih sladkorjev, to je največ 50 do 60 gramov na dan,” citirajo dr. Mateja Gregoriča, ki med drugim svetuje izogibanje sladkim pijačam. 

Tudi NIJZ priporoča zmerno uživanje maščob. Je pa treba razumeti, da se ne smemo kar izogibati maščobam, saj so nekatere esencialne, kar pomeni, da jih naše telo potrebuje, dobimo pa jih s hrano. Vita Fajdiga Turk priporoča poseganje po kakovostnih rastlinskih oljih, kot so oljčno, sojino, laneno, sončnično. Svetuje še uživanje mastnih morskih rib in oreškov.