Vsem se je že kdaj zgodilo, da smo v času, ko je zunaj toplo in je veliko vlage, odkrili plesniv kruh. Ko opazite plesen, ni dovolj, da samo odrežete plesnive dele kruha, ampak je treba zavreči ves hleb. Mikroskopski deli plesni se namreč zažrejo globoko pod površino, zato je plesen prisotna tudi globlje, čeprav s prostim očesom ni vidna. Dobro bi bilo, da bi vsakič, ko jemo kruh, prej preverili, ali je na njem plesen, a včasih se zgodi, da plesni ne opazimo, dokler nismo že zagrizli v kruh.

K sreči vam večina plesni, ki se pojavi na kruhu, ne more škoditi. Zaznali so sicer že hujšo reakcijo ljudi na plesen, a ta ni bila posledica toksinov, ki jih vsebuje plesen, ampak alergijske reakcije, ki so jo imeli ljudje na plesen. Alergijska reakcija je lahko huda, saj vključuje nenaden padec krvnega tlaka, težave z dihanjem in težave s kardiovaskularnim sistemom. Kako pa je z ljudmi, ki niso alergični na plesen? Da bi vam plesen v tem primeru močno škodovala, bi ji morali biti izpostavljeni daljše časovno obdobje, večkrat zapored. V tem primeru se lahko pojavijo bolečine v mišicah, utrujenost, depresija, mravljinčenje in otopelost udov, težave s prebavo, glavoboli, celo vrtoglavica in občutek okusa po kovini v ustih. Kruh in druga živila, ki vsebujejo plesen, tako raje zavrzimo.