Kaj lahko storimo, če se sladkorju ne želimo odreči, hkrati si želimo živeti čim bolj zdravo?

Odgovor je enostaven. Splošna priporočila so, da približno 10 do 20 odstotkov dnevnega vnosa lahko predstavlja nezdrava hrana. Torej lahko vsak dan pojemo za okoli 200 kalorij sladkarij (kar je 837 kilodžulov op. a.). To morda res ne deluje veliko, a je okoli 30 gramov čokolade, kar spet ni niti tako malo.

Ni pa treba, da je sladkor v naši prehrani bel rafiniran sladkor. Če imamo priložnost izbirati, je veliko bolje poseči po nerafiniranih sladkorjih, ki vsebujejo še določene vitamine in minerale.

Brez skrbi se lahko seveda posladkamo s sadjem. Sladkor v sadju ni problematičen, seveda, kadar je del sadja, ne izolirana sestavina.

Imate še kakšen nasvet, kako sladkor uživati, da bi nam čim manj škodil?

Poleg tega da omejimo količino, ga lahko kombiniramo z zdravimi jedmi. Če si recimo želimo kos torte, si ga lahko privoščimo za kosilo. Pred tem le pojemo krožnik zelenjavne juhe ali solato. Kalorično bo šlo za podoben vnos, kot če bi pojedli klasično kosilo. Z juho in solato pa bomo vnesli nekaj prehranske vlaknine, vitaminov in mineralov.

Enako velja v tem času za pustni krof?

Tako je. Pogosto krof ali kakšen rogljiček pojemo za prigrizek, ker nimamo občutka, kako kalorična so taka živila v resnici.

Kaj je tisti res že škodljiv vnos?

To je težko definirati. Odvisno je, kdo ta sladkor poje. V povprečju na dan samo človekovi možgani potrebujejo okoli 180 gramov sladkorja za svoje delovanje. Sladkor nam da tudi energijo. Vendar seveda ni treba za možgane in energijo jesti prav rafiniranega sladkorja. Energijo pridobimo tudi s kompleksnimi ogljikovimi hidrati in zdravo maščobo.

Drug vidik so športniki. Če se denimo pripravljajo na maraton ali daljši tek, je sladkor, ker se hitro absorbira, najboljše in nujno gorivo za telo. Tudi bel rafiniran sladkor in sladke pijače.

Katere sladice pa je najbolje izbrati, če se ravno ne pripravljamo na maraton?

Takšne, ki vsebujejo kakovostne sestavine. Belo moko lahko zamenja polnozrnata, sladkor lahko zamenja med ali kakšen drug nerafiniran sladkor. Če želimo omejiti kalorični vnos, še malo popazimo pri količini masla. Vedno je plus tudi dodatek sadja v sladici.

S čim se posladkate vi?

Sama ima najraje med, ki ga redno uživam. Zadnje leto se navdušujem tudi nad datljevim sladkorjem, torej nad sušenimi in mletimi datlji. Ne le da so zelo sladki, imajo podoben okus kot sladkor, ki smo ga navajeni. Hkrati pri 100 gramih, kar je približno pet datljev, pokrije 14 odstotkov dnevnih potreb po magneziju, 20 odstotkov dnevnih potreb po kaliju in 18 odstotkov dnevnih potreb po bakru. Vsebuje tudi šest, sedem gramov prehranske vlaknine, kar je toliko kot v polnozrnatem kruhu.

Je res sladice bolje jesti dopoldne?

Če hujšamo, je sladico bolje pojesti dopoldne. Sicer pa denimo pred športno aktivnostjo za dodatno energijo. Prav tako si jo lahko privoščimo takoj po športni aktivnosti, saj bo šel sladkor v glikogenske zaloge in ne v maščobno tkivo. Če ga ne pojemo preveč seveda. Količina je v vsakem primeru pomembna.

Bi pa še dodala, da je pust posebna priložnost, ko je prav, da si brez slabe vesti privoščimo tudi krof. Za praznike se je praznična hrana, druge dni v letu pa je res čas za zdravo prehrano.