Dve britanski univerzi Queen’s university Belfast in Ulster university sta nedavno objavili, da je bilo preveč sedenja dejavnik pri kar 70 tisoč smrtih leta 2016 v Združenem kraljestvu. Posledice te zelo razširjene navade naj bi njihovih ocenah javno zdravstvo stale okoli 700 milijonov funtov letno (kar je malo več kot 823 milijonov evrov).

Nevarnost preveč sedenja ni le, da poveča tveganje za prekomerno težo, ki je prav tako dejavnik tveganja za bolezen in prezgodnjo smrt.

Študije so preveč sedenja do sedaj povezale z boleznimi srca in ožilja, sladkorno boleznijo tipa dva, nekaterimi raki, kot sta rak pljuč in kolorektalni rak, ter s prezgodnjo smrtjo iz katerega koli razloga.

Ena od nedavnih raziskav je pokazala, da sta dve uri sedenja pred televizijo dnevno, brez da bi se premaknili, pomenili za 70 odstotkov večje tveganje za kolorektalnega raka, ne glede na težo ali to, koliko so se udeleženci sicer gibali.

Preveč sedenja naj bi vplivalo celo na možgane – na razpoloženje, kognitivne sposobnosti, spomin, povečevalo naj bi tveganje za demenco. Naj bi slabšalo sposobnost pomnjenja, vendar raziskovalci ne vedo natanko, zakaj. Je pa res, da sedenje vpliva na srce in ožilje, s tem pa zagotovo tudi na možgane.

Ni dovolj niti, da gremo trikrat tedensko na aerobiko, če sicer večinoma sedimo. Enostavno se je treba izogibati daljšim obdobjem sedenja. To pomeni, da tudi, če imamo službo, v kateri moramo sedeti, recimo vstanemo in se sprehajamo, ko moramo govoriti po telefonu. Če le lahko, si torej organizirajmo, da za pogovore uporabljamo mobilni telefon.

Nič ni narobe s tem, da so postala naša življenja precej udobna. Ko gremo v trgovino, denimo pričakujemo, da bomo parkirali čim bližje vhodu. Težava je, da je naše telo narejeno za gibanje in da enostavno vsak dan moramo ves čas iskati načine, da se čim več gibamo. To seveda ne pomeni, da nam ne koristi počitek. Absolutno potrebujemo tudi sedenje. Vendar moramo dosegati ravnovesje. Ne smemo predolgo sedeti. Kot nam tudi ne koristi, če prodolgo stojimo.

Nekateri raziskovalci so preveč sedenja začeli primerjati s kajenjem. Drugi pravijo, da ne gre za dobro primerjavo. Medtem ko preveč sedenja poveča tveganje za kronične bolezni in prezgodnjo smrt za 10 do 20 odsototkov, kajenje poveča tveganje za 180 odstotkov. Toda ne kadimo vsi – predolgo pa nas sedi kar veliko.

Zanimivo je, da študije kažejo celo, da preveč sedenja vpliva na hormone. Denimo na inzulin, hormon, ki uravnava krvni sladkor. Če preveč sedimo, naj bi slabše delal – posledica: v krvi ostaja več sladkorja. To povečuje tveganje za sladkorno bolezen tipa dva, ki je največji dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja.

Preveč sedenja naj bi tudi višalo ravni holesterola. Najbrž ker izgubljamo mišično maso, ta pa v telesu porablja holesterol.

Nadalje so ugotovili, da sedenje spodbuja vnetne procese. Ti spet kot prekomerna teža vodijo v številne bolezni – v sladkorno bolezen tipa dva, v bolezni srca …

Zanimivo je sicer, da so nevarnost sedenja prvič opazili leta 1949 pri voznikih in sprevodnikih v javnem prometu. Ugotovili so, da so bili vozniki veliko pogosteje na bolniškem staležu kot sprevodniki, ki so se večino službe sprehajali.