Kakšne so smernice glede odvajanja blata, kdaj postane odvajanje skrb vzbujajoče in je potreben obisk zdravnika?

Ker je današnji svet obseden s pravili, priporočili, obvestili, točkami, merili ... je mogoče res pametno o tem spregovoriti. Kdaj je smiselno stopiti do zdravnika? Prebavila so organ, ki ga najtežje damo v nekakšne smernice, priporočila, ker je vsak nekaj posebnega, so tudi prebavila vsakega posameznika zelo specifična. Torej, kdaj k zdravniku? Kadar se spremeni način odvajanja. Če ste imeli navado, da odvajate enkrat dnevno in se pojavi sprememba, da ovajate petkrat. Ker je odvajanje zelo odvisno od zaužite hrane, psihičnega stresa, trenutnega hormonskega stanja, zdravil, ki jih jemljemo zaradi drugih bolezni, je pomembno, da sprememba v odvajanju, ki ni normalna za nas, vztraja več kot 3 tedne tudi še po tem, ko smo izključili prej naštete faktorje, ki vplivajo na odvajanje.

Kako je s prekomernim odvajanjem blata dnevno, več kot 4-krat na dan, v primeru, da ne gre za drisko?

Normalno odvajanje je od 3-krat na en dan do 1-krat na 3 dni, odvisno od našega tipa peristaltičnega gibanja prebavil. Na peristaltiko zelo vplivajo naše gibanje, poživila, zdravila, in stres ter vrsta hrane, ki jo uživamo. Če odvajamo 3-krat na dan, bo slabše formirano, vendar še v obliki črevesja. Če odvajamo 1-krat na tri dni, bo zelo zasušeno. Še vse to je normalno. Na obliko blata zelo vplivajo zaužita hrana, kofein, zdravila, alergije, stanje hidracije v telesu, hormonski status in stres. Če je blato slabše formirano in ne hujšamo in nimamo bolečin in ni krvi v blatu, je treba preveriti, katera zdravila jemljemo, koliko kave spijemo, vegetarijanci imajo več blata, ker je veliko nepredelane hrane in vlaknin, zato imajo lahko tudi slabše formirano blato. Driska je definirana z odvajanjem več kot 3-krat tekočega blata.

Odvajanje več kot 4-krat na dan in da oseba ob tem nima nobenih bolečin, vročine, krvi na blatu in ne hujša, ne pomeni večje organske okvare. Treba je najprej preveriti parazite v blatu, helicobacter infekcijo želodca in opustiti kavo ter preveriti morebitni stranski učinek zdravil ali prehranskih dopolnil, ki jih oseba jemlje. Tudi pretirano uživanje magnezija ima lahko za posledico pogostejše odvajanje.

Če ni pridruženih alarmantnih simptomov: nočno odvajanje, bujenje iz sna zaradi odvajanja, bolečine po ali med odvajanjem, kri na blatu, slabokrvnost in nejasne vročine ter nepojasnjeno hujšanje, je velika verjetnost da gre za razdražljivo – preobčutljivo črevesje ali bolje rečeno za preobčutljiva prebavila na normalne dražljaje.

In če se to pojavlja po vsaki zaužiti jedi?

Pomeni, da so prebavila občutljiva na normalen dražljaj in na stres.

Ko pride hrana v želodec in se raztegne stena želodca, je za prebavila impulz, da se začne peristaltika celotnih prebavil in se premika vsebina proti zadnjiku. Zadnjik ali danka je zelo senzitiven organ in najbolj pametna mišica v telesu, ker nam sporoča, ne samo da moramo odvajati, ob tem nam sporoča še informacijo kakšna vsebina je v danki , kako hitro moramo odvajati takoj ali lahko zadržimo. Enako stres povzroča da se danka krči, zato pred izpiti ali ko imamo tremo moramo odvajati pogosteje. Vendar je treba izključiti infekcijo s Helicobacterjem, parazite in pogledati blato na prebavljivost in biti pozorni, če obstaja kakšna preobčutljivost na hrano, predvsem na mleko jajce in maščobe

Je odvajanje blata kakorkoli povezano s slabšo absorpcijo vitaminov in mineralov v telo?

Vsa živila se absorbirajo v tankem črevesju, zato je tudi to dolgo do 5 m. Na tej dolžini se pomembne sestavine in mikroelementi lahko absorbirajo tudi pri driskah. Vendar lahko pride do pomanjkanja vitaminov, če so driske dolgotrajne več mesecev, če je vnos slabši in ni zalog v telesu, kot jih vidimo pri anoreksičnih bolnikih in pri bolnikih s kroničnim vnetjem črevesja, kjer je sluznica vnetno spremenjena in manj sposobna absorpcije, ob tem so dodatno še povečane potrebe po vitaminih zaradi vnetja. Pri kratkotrajnih driskah ne pride do disbalansa vitaminov v telesu. Pri vnetnih hudih predvsem infekcijskih driskah lahko hitro pride do pomanjkanja mineralov, ker se ti izgubljajo z vodenimi izločki in se aktivno izločajo v črevesje in pride hitro do dehidracije in motnje koncentracije elektrolitov predvsem kalija in magnezija ki vplivata na motnje srčnega ritma. Da pride do klinično pomembnega pomanjkanja vitaminov in izgube elektrolitov, morajo biti prisotni še dodatni pogoji, kot je omenjeno kronično vnetje na prebavilih, infekcijske driske, zelo dolgotrajne driske s hujšanjem,druge pridružene bolezni.

Na kakšen način vzpostaviti ravnovesje v prebavnem sistemu? S čim si lahko pomagamo?

Težko odgovorim na to vprašanje. Ravnovesje v prebavilih ni definirano, kaj je ravnovesje. Za nekoga je njegovo ravnovesje lahko za drugega porušeno ravnovesje. Težko bi dali kakšno definicijo, priporočila ali navodila. Ker so prebavila zelo povezana z našim čustvovanjem, je najpomembnejše da se znebimo vseh strahov.

- Strah in anksioznost s tesnobo sta za prebavila najslabše stanje, kjer se poruši prenos živčnega signala s stene prebavil v naše možganske centre in povratna zanka je porušena.

- Tudi naše elektromagentno polje okoli ekranov vpliva na senzitivnost in pretiran odgovor prebavil na normalne dražljaje in imamo vse več funkcionalnih motenj brez organskih okvar.

- Porušeno ravnovesje naših probiotičnih bakterij, ki se pojavi po vsakem jemanju antibiotikov, ima za posledico manjšo toleranco prebavil na vlaknine, ker bakterije nam pomagajo prebaviti netopne vlaknine. Probiotične bakterije so tudi naš obrambni sistem pred vdorom patogenih klic v telo.

- Ne brati na internetu, ker si lahko s tem povzročamo simptome v prebavnem sistemu. To ni tako kot bolečine v križu. Če boste brali o težavah s prebavili, jih boste imeli vedno več.

- Pomembno se je opazovati, katera hrana nam odgovarja in ne katera dieta je trenutno moderna. Nobena dieta, ki jo srečujemo v občilih, ne upošteva prebavil posameznika in nihče ne govori in ne piše o prebavilih v starosti, ki postajajo občutljiva kot prebavila pri otrocih.

- Pomembno je, da se 'resetiramo', kot naši računalniki. Zato dihalne vaje, meditacije, gibanje v naravi, plavanje, poslušanje glasbe, telesne vadbe, planinarjenje, ne pretirani športi, ki samo dvigujejo adrenalin – spet nismo nič naredili za prebavila!

Vsaj pol ure na dan si podarite narave, svežega zraka ali plavanja v vodi, da se umiri vegetativni sistem, ki je zunaj naše zavesti in ima največji vpliv na prebavila.