Raziskovalci univerze v Louisianni so pred nekaj leti analizirali kardiovaskularno zdravje več kot 400 ljudi, ki so prihajali iz različnih delov Združenih držav Amerike. Nato so na podlagi satelitskih posnetkov NASE izmerili še, koliko je narave, kjer živijo. Preverili so tudi kakovost zraka.

To je veljalo ne glede na spol, starost, rasno pripadnost, ali so bili ljudje kadilci ali ne, ali so že uporabljali statine, torej zdravila za zmanjševanje holesterola. Vse udeležence so namreč našlil pred kardiološkega oddelka, zato so vsi imeli manjše ali večje težave s srcem v času trajanja študije ali v preteklosti.

Raziskovalci pravijo, da njihovi rezultati kažejo, kako pomembna je za naše zdravje in počutje narava. Če je le mogoče, je dobro živeti nekje, kjer je čim več dreves, trave, grmičevja … To naj bi dejansko pozitivno vplivalo na naše ožilje in srce.

Že prej so študije poskušale ugotoviti, ali obstaja povezava med naravo in zdravjem. Toda vedno so to delali na podlagi vprašalnikov. Sedaj pa so raziskovalci poskušali do teh podatkov priti objektivno, brez postavljanja vprašanj udeležencem.

Nihče še ni ugotovil, kako točno bi lahko narava na nas tako vplivala. Je pa zanimiva tudi ugotovitev nemške študije. Odkrili so, da so imeli boljše duševno zdravje ljudje, ki so živeli bližje večji skupini dreves oziroma gozda. Dejansko so imeli mirnejšo amigdalo, to je del možganov, ki uravnava občutek stresa.

O stresu smo se pogovarjali tudi z dr. Andrejo Pšeničny, psihologinjo in psihoterapevtko. Preberite si več o tem, kako prepoznati, kdaj smo na dobri poti k izgorelosti in kaj ta sploh pomeni.

Veliko krat tudi slišimo, da bi se  s stresom morali spopadati bolj konstruktivno in odgovorila nam je, kako to dosežemo.  "Najprej bi bilo treba sprejeti dejstvo, da so nepredvideni in neprijetni dogodki del vsakdanjega življenja. Ni se jim mogoče izogniti, lahko pa se bolj ali manj uspešno z njimi soočamo in jih razrešujemo," pove. Kako uspešni smo v tem, je zelo odvisno od naših osebnostnih lastnosti in ranljivosti, ki jih imamo. "Več kot nosimo v sebi čustvene ranljivosti, pogosteje, intenzivneje in močneje se bomo na nekatere okoliščine odzivali kot na stresne."

Toda nasvet psihologinje in psihoterapevtke je, da se poskušamo najprej v stiku s stresno situacijo toliko pomiriti, da lahko skušamo ugotoviti, ali je naš odziv sorazmeren s tem, kakršno je realno dogajanje. "Če uspemo prepoznati, da so naša čustva preintenzivna, jih skušajmo umiriti z novo, realnejšo presojo. Če so okoliščine realno težke, pa se je dobro vprašati, ali imamo nanje vpliv ali ne. Na osnovi tega odgovora, iščemo bodisi načine, kako jih spremeniti, se od njih odmakniti ali se z njimi sprijazniti."