Skriti vpliv klimatskih naprav: kaj poleti res povzročajo vašim sinusom, očem in imunskemu sistemu

Vročina nas prisili, da iščemo ohlajene prostore, a hkrati izpostavljenost klimatiziranemu zraku vpliva na naše dihalne poti, oči, kožo in celo imunski sistem. Poleti tako nismo bolj ogroženi le zaradi UV žarkov, ampak tudi zaradi umetno ohlajenega okolja, ki ga ustvarjamo sami.

Klimatske naprave ustvarjajo suh zrak – in to ni nedolžno. Kot piše Mayo Clinic, suh zrak izsušuje nosno sluznico, kar zmanjšuje njeno zaščitno funkcijo. Nosna sluznica deluje kot prva obrambna linija pred virusi, bakterijami in alergeni. Ko postane suha, razpokana ali razdražena, omogoči mikroorganizmom lažji vstop v telo. Posledica so pogostejši sinusitisi, zamašen nos, glavoboli in občutek pritiska v predelu obraza.

Kot dodaja Verywell Health, dolgotrajna izpostavljenost klimatiziranemu prostoru lahko povzroči tudi kronične težave s sinusi – predvsem pri ljudeh z alergijami ali astmo, saj se lahko sproži vnetna reakcija.

Eden najpogostejših stranskih učinkov dolgotrajnega bivanja v klimatiziranem prostoru je draženje oči. Kot pojasnjuje WebMD, hladen in suh zrak zmanjšuje produkcijo solz in povzroči izhlapevanje vlage s površine očesa. To vodi v pekoč občutek, rdečino, občutek tujka v očesu in zamegljen vid – simptome, ki jih združujemo pod imenom sindrom suhega očesa.

Posebej ogroženi so tisti, ki veliko gledajo v zaslon, saj že sama uporaba računalnika zmanjša pogostost mežikanja. Če to kombiniramo še s hladnim zrakom iz klime, se tveganje za težave močno poveča.

Mnogi ne vedo, da klimatske naprave lahko vplivajo tudi na imunski sistem – posredno in neposredno. Kot opozarja myClevelandClinic, dolgotrajno bivanje v klimatiziranih prostorih z recirkulacijo zraka pomeni večje tveganje za prenos virusov in bakterij. Če naprava ni redno očiščena, se v njej kopičijo mikroorganizmi, ki se nato širijo po prostoru.

Po drugi strani pa izpostavljenost umetnemu hladnemu zraku vpliva na termoregulacijo telesa. Kot piše John Hopkins Medicine, lahko hitre temperaturne spremembe – na primer prehod iz 35 C na 20 C – izzovejo stresno reakcijo organizma. Telo porablja več energije za vzdrževanje notranjega ravnovesja, kar dolgoročno oslabi imunski odziv.

Uporaba vlažilcev zraka je ena najučinkovitejših rešitev za preprečevanje izsuševanja sluznic. Kot svetuje WebMD, naj bo relativna vlažnost v prostoru med 40–60 %.

Filter klimatske naprave je gojišče mikroorganizmov, če ga ne čistimo redno. Strokovnjaki z Mayo Clinic priporočajo, da filter menjamo vsaj enkrat mesečno v času intenzivne uporabe.

Kadar je mogoče, prostor prezračite z naravnim tokom zraka – zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Tako zmanjšate koncentracijo patogenov in izboljšate kakovost zraka.

Usmerjen zračni tok v oči in dihalne poti povzroča največ škode. Kot izpostavlja Verywell Health, je bolje, da zrak kroži po prostoru, ne da bi neposredno pihal v ljudi.

Tudi notranja hidracija vpliva na sluznice. Pijte dovolj vode, uporabljajte kapljice za oči brez konzervansov in nosne pršila z morsko vodo, če čutite suhost ali draženje.

Klimatske naprave niso nujno sovražnik zdravja, a le če jih uporabljamo premišljeno. Prava težava ni hladen zrak sam po sebi, temveč način uporabe in vzdrževanje naprave. Če razumemo vplive na telo in jih pravočasno naslovimo, si lahko zagotovimo prijetno poletje – brez suhih oči, bolečih sinusov in oslabljenega imunskega sistema.

Viri: WebMD, Mayo Clinic, Verywell Health, John Hopkins Medicine, myClevelandClinic