Kljub raku se Sarah še vedno sonči, a sedaj si obraz zaščiti s sončno kremo s faktorjem 50, telo pa s faktorjem 10. ''Rada ležim na soncu, občutek toplote na moji koži, mi ustreza. Vem, da tega ne bi smela početi, a si ne morem pomagati. Odvisna sem od tega, da sem ves čas rjava in nikoli se ne preneham sončiti, dokler ne dobim naravnega sijaja kože. Že od majhnega nisem nikoli uporabljala sončne kreme in doma imam celo solarij, tako da se lahko sončim, kadar koli hočem. Tudi zdaj ne uporabljam sončne kreme, a ko sem na počitnicah se namažem s faktorjem 10. Na koncu počitnic pa preklopim na olje, s katerim se namažem,'' je povedala za britanski Mail Online. 

Preberite še: Izpoved Rebeke iz Rateč: 'Razvilo se je iz majhnega mozoljčka.'

Sarah pojasni, da je prenehala življenje jemati tako resno, vse odkar ji je umrl 17-letni sin Jack. Jack je umrl v prometni nesreči pred petimi leti. ''Druge opozarjam na nevarnosti sončenja, a sama ne upoštevam svojega nasveta, saj se še vedno sončim. To je edini način, ki mi pomaga, da se sprostim, potem ko sem zgubila sina. Vem, da je življenje prekratko in mislim si, kar bo pa bo.''

Sarah so kožnega raka diagnosticirali po tem, ko je njen zdravnik na rednem pregledu opazil madež pod njenim očesom. ''Takoj je vedel, da gre za kožnega raka, a sama sem si mislila, saj gre samo za majhno znamenje.'' Sarah, ki ima še 28-letno hči Amy, je prestala dve operaciji, s katerima so ji odstranili tvorbo pod očesom. ''Sedaj sem zadovoljna z brazgotino, kirurg je bil res neverjeten. Videti je skoraj tako, kot da sem imela lifting obraza. Zdravniki so me opozorili, naj se ne sončim več in naj ves čas uporabljam sončno kremo, a ne morem si pomagati.''

Kljub temu svojo izkušnjo uporabi za to, da svoje prijatelje in družino opozarja na pomembnost zaščite kože. ''Veliko mojih prijateljev je prej uporabljalo solarij, a ko so videli brazgotine na mojem obrazu, so jih prenehali uporabljati. Tudi moja hči Amy obožuje sonce, a sem jo opozorila, naj uporablja sončno kremo dokler je še mlada. Vem, da si ljudje mislijo, da sem neumna, ker se še vedno sončim, a to je moja odvisnost in obožujem občutek, ki ga imam med sončenjem.''

Opozorilo! Otroci ne smejo v solarij!

Čeprav temna polt ni več simbol lepote, se poleti kljub vsemu še vedno radi nastavljamo soncu, pozimi pa se marsikatera ženska poda tudi v solarij. Oboje je izjemno nevarno početje, ki lahko dolgoročno vodi do kožnega raka, ki je prav tako izjemno pogost med ženskami. Kot kažejo podatki iz Registra raka, za najnevarnejšo obliko malignim melanomom vsako leto v Sloveniji zboli 290 žensk, za drugimi malignimi spremembami kože pa kar 1200 žensk.

Svetujemo, da se solarijem popolnoma odpoveste, saj številni dermatologi opozarjajo, da ti škodijo koži bolj kot sončni žarki, ob sončenju pa uporabljajte visoke zaščitne faktorje.

!!! Vsekakor naj se solarijem izogibajo mlada dekleta, saj se tveganje za razvoj kožnega raka v starejši dobi močno poveča, če prihaja do opeklin s temi umetnimi UV žarki pred 18. letom starosti. Prav zato je v Nemčiji, Avstriji in skandinavskih državah sončenje v solariju pred 18. letom starosti prepovedano, pri nas pa žal še ne.

Solarija prav tako ne smete uporabljati, če:

- imate svetlo, občutljivo kožo, pri kateri hitro pride do opeklin;

- ste v preteklosti imeli veliko opeklin, še posebej v otroštvu;

- imate veliko peg in rdeče lase;

- imate veliko znamenj;

- jemljete zdravila ali uporabljate kreme, ki naredijo kožo bolj občutljivo na sončno svetlobo;

- imate zdravstveno stanje, ki ga poslabša sončna svetloba, kot je na primer vitiligo;

- ste imeli kožnega raka ali ga je imel nekdo v vaši družini;

- že imate hudo poškodovano kožo zaradi sonca;

- ste mlajši od 18. let.

Kako prepoznati kožnega raka?

Melanom je kožni rak, ki nastaja iz pigmentnih celic melatocitov. Če ga ne odkrijemo pravočasno, je smrtno nevaren. ''Če ga odkrijemo v zgodnjih fazah, ko še ne preide globoko v kožo - preko 1 milimetra - je v bistvu praktično čez 90 odstotkov ozdravljiv tumor. Zato je zelo pomembno, da ljudje opazujejo svojo kožo in gredo zelo zgodaj k zdravniku, ko opazijo kakšno nenavadno spremembo na koži,'' je opozorila dermatologinja mag. Metka Adamič, dr. med.

''Pozorni naj bodo na spreminjanje pigmentnega znamenja, nastajanje pigmentne lise na mestu, kjer je prej ni bilo. Še posebej, če ta krvavi, če raste izven kože, če se na njej pojavi kakšna ranica. Če se to v 14-ih dneh, treh tednih ne zaceli, je treba obiskati zdravnika. Kot sem že omenila, je prav ta melanom tisti, ki se ga najbolj bojimo. Težava je, da zelo hitro, ko preide globoko pod kožo preide tudi v krvne žile, limfne žile in se razprši po telesu. Takrat pa je kljub sodobnim načinom zdravljenja, ki nekoliko podaljšajo življenje, lahko melanom za te bolnike še vedno smrtno nevaren.''

Bazalno celični karcinom in ploščatocelični karcinom sta drugi obliki kožnega raka, ki nimata tako veliko posledic na umrljivost, pojasnjuje dermatologinja, a velikokrat delata težave lokalno, ko rasteta na določenih predelih in motita funkcijo določenih delov telesa - vida, sluha in podobno.

Kožnega raka lahko preprečimo!

Kožnega raka lahko v večini preprečimo tako, da se zaščitimo pred nevarnimi UV žarki. V kar 90 odstotkih je namreč za razvoj melanoma kriva prekomerna izpostavljenost UV žarkom. Najpomembnejše je, da varujemo že kožo dojenčkov, otrok in mladostnikov.

''Zavedati se je treba, da je kožo treba ščititi od samega rojstva naprej, da otroška koža v ranih letih ni sposobna samozaščite in popravljanja napak tako kot koža starejšega človeka, ki že ima razvite obrambne mehanizme. Otroška koža ni enaka odrasli koži. Njeni obrambni mehanizmi niso enaki, saj ni enako sposobna tvoriti pigment in je bolj občutljiva na sončne žarke. Sončne opekline v otroštvu so eden od dejavnikov tveganja za kasnejše nastajanje kožnega raka melanoma, ki se ga pravzaprav najbolj bojimo,'' pove dermatologinja mag. Metka Adamič, dr. med.

Še več, raziskava je pokazala, da če bi otroško kožo redno ščitili z zaščitnimi sredstvi, ki bi imela vsaj zaščitni faktor 15, bi se kasneje v življenju za 80 odstotkov zmanjšala možnost za kožnega raka. ''Danes je jasno, da večji del sevanja koža dobi že do 18. leta starosti, prav zato je pomembno, da zaščitimo kožo že v rani dobi in kasneje.''

Kožnemu raku so bolj izpostavljeni svetlopolti, pegasti in rdečelasi ljudje. Tudi tisti, ki imajo v družini sorodnike s kožnim rakom ali imajo veliko pigmentnih znamenj. Ti morajo še posebej paziti na redno zaščito kože.

Kako zaščititi kožo pred UV žarki?

Na zaščito pred UV žarki se žal večinoma spomnimo samo v poletnem času, ko poležavamo na plaži. A takrat v resnici prejmemo le 30 odstotkov vseh sončnih žarkov. ''Skoraj 40 odstotkov sončnih žarkov v resnici dobimo med vikendi, ko se gibamo na prostem in se tega pravzaprav sploh ne zavedamo. 20 odstotkov med prostočasnimi aktivnostmi, šele 30 odstotkov je tistih, ki jih v resnici dobimo na plažah - takrat ko se tega zavedamo in ko se tudi ponavadi zaščitimo pred sončnimi žarki. Ostalih 10 odstotkov pa v zimskem času,'' pove mag. Metka Adamič, dr. med.

Pazimo, da se sončnim žarkom izogibamo med 10. in 16. uro. Kožo zaščitimo z oblačili, pokrivali, klobukom, sončnimi očali. Predele, ki jih ne moremo zavarovati na ta način, zaščitimo z dobro sončno kremo. Da je sredstvo za zaščito nanešeno pravilno, bi morali nanesti 2 miligrama sončne kreme na kvadratni centimeter kože. Če nanesemo manj, je koža slabše zaščitena. Prav zato pazite, da kremo nanašate pogosteje na kožo, če se zaščitite z nižjim zaščitnim faktorjem, nekoliko manj pogosto pa lahko, če se zaščitite z višjim. Praviloma pa dermatologi svetujejo, naj nikar ne uporabljamo nižje zaščite od zaščitnega faktorja 15.