Letos so raziskovalci britanske univerze Liverpool John Moores University objavili izsledke študije, ki se je posvečala posledicam predolgega sedenja na možgane. Ti pravzaprav potrebujejo kar precej krvi za svoje optimalno delovanje, tako dobijo tudi kisik. Premalo krvi pa pomeni, da ne morejo delati, kot bi lahko.

V študiji je sodelovalo 15 udeležencev, ki so imeli službe, v katerih so pretežno sedeli za mizo. V laboratoriju univerze so nato enkrat sedeli po štiri ure. Vstali so le, ko so čutili, da morajo do stranišča. Nato so laboratorij obiskali drugič. Takrat so imeli navodila, da vstanejo vsake pol ure in hodijo dve minuti po tekaški stezi. Ob zadnjem obisku so morali sedeti dve uri. Nato so osem minut hodili.

Ko so sedeli štiri ure, se je pretok krvi v možgane zmanjšal. Toda vrnil se je v normalo, če so udeleženci vstali in se sprehodili. Zanimivo je, da je bilo bolj koristno to, da so udeleženci vstali vsake pol ure in se sprehajali po dve minuti, kot pa to, da so vstali vsaki dve uri in se sprehajali po osem minut.

Preberite si tudi, v kakšnem primeru že hoja odlično kuri odvečne maščobe.

Če morate torej v službi dlje časa sedeti, vstanite vsake pol ure in se sprehajajte dve minuti. Če morate sodelavcu nekaj sporočiti, tega ne naredite prek elektronske pošte. Vstanite, se sprehodite do njega in mu povejte. Če imate telefonski klic, poskušajte uporabiti mobilni telefon in se zraven sprehajati. Enostavno – ne sedite dlje časa!

Če mislite, da vas bodo v službi zaradi tega postrani gledali, odprite to temo in povejte, da bolje delate, če se lahko med službo sprehajate. Konec koncev lahko med sprehodom tudi razmišljate o stvareh, ki so povezane z delom. Pa še boljše boste lahko razmišljali!

Gibanje je za telo zelo pomembno. Študije celo kažejo, da lahko zmanjša tveganje za bolezni možganov, kot je demenca. Ta je sicer zapletena bolezen, ki nima le enega dejavnika tveganja. A če imamo aktiven življenjski slog, bomo vsaj nekaj naredili v smer, da zmanjšamo možnost, da nas prizadene.