Uživajte navadno ali gazirano vodo. Če želite, da ima okus, ji tega dodajte z narezanimi rezinami kumare, limone, limete, lahko tudi z dodatkom sadja, kot so borovnice, ali z zelišči, kot je meta. Morate se odžejati. Tekočine, ki vsebujejo sladkor, vas ne bodo odžejale, prav tako ne alkohol.

Kot zapišejo na strani ameriške klinike Mayo, približno 60 odstotkov naše teže predstavlja voda. Da v našem telesu procesi potekajo nemoteno, je moramo uživati dovolj. Ko smo le malenkostno dehidrirani, se ti več ne odvijajo, kot bi se morali. Če smo zdravi in mladi, to morda občutimo le kot utrujenost, morda nas boli glava. Če smo bolni, lahko to vpliva na našo bolezen.

Sicer je težko reči, koliko vode bi morali natanko spiti vsak dan. Na strani klinike Mayo zapišejo, da veliko krat slišimo nasvet, da naj bo naš cilj spiti osem kozarcev vode na dan. Takšne številke strokovnjaki veliko krat predlagajo, da bi imeli ljudje vsaj malo občutka, koliko tekočine bi morali uživati. A če se ukvarjate s športom oziroma ste izpostavljeni vročini, najverjetneje potrebujete več vode. 

Nekje 20 odstotkov tekočine dnevno užijemo še s hrano. Zelo veliko je vsebujeta sadje in zelenjava.

Poleti, ko je vroče, ni najbolj prijetno čez dan prižigati štedilnika. Zato je naš predlog, da si zvečer ali zjutraj za več dni vnaprej skuhate polnovredna žita, ki jih lahko nato vmešate v solato. Skuhajte en dan kuskus, drug dan kvinojo, tretji dan piro. Vnaprej lahko skuhate še stročnice, kot sta leča ali čičerika. V skledo, ko ste lačni, narežite obilico različne zelenjave, dodajte stročnice in žito, lahko še kakšen sir, oreščke, semena, koščke lubenice ... Za malico absolutno uživajte veliko sezonskega sadja.

Nekaj tekočine zaužijete tudi z mlekom ali kavo. Vendar je poleti res najbolje posegati po navadni vodi, lahko tudi po ohlajenem čaju.

Res je pomembno, da nadomestite tekočino, ki jo vaše telo v poletnih dneh hitreje izgublja. “Zaradi visoke temperature okolja se telo odziva drugače in je bolj podvrženo različnim bolezenskim stanjem," opozarja zdravnik Milan Žnidaršič. "Po drugi strani so visoke temperature tudi ugodno okolje za različne prehranske zastrupitve in okužbe."

Poleti morate bolj paziti, da hrano, ki je lažje pokvarljiva, shranjujete v hladilniku in je ne puščate predolgo na mizi ali kuhinjskem pultu. Pazljivi bodite tudi, ko jo prinašate domov. Če ste na tržnici kupili kaj lažje pokvarljivega – denimo ribe – ne morete še na kavo. Takoj jih morate prinesti domov in shraniti v hladilniku.

"Ob zelo visokih temperaturah se nemalokrat pojavita dehidracija in pregretje organizma," še zapiše zdravnik. "Ko pride do tega, to občutimo kot krče, sinkopo, vročinsko izčrpanost in v najhujših primerih kot vročinsko kap. Slednja je urgentno stanje, saj lahko pride do trajne poškodbe vitalnih organov ali celo smrti, če ne ukrepamo takoj."

Ko je bolj vroče, se preventivno umikajte v senco in hladnejše prostore, opozarja tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. S športno aktivnostjo se ukvarjajte le zjutraj ali zvečer. Nosite lahka oblačila iz tkanin, ki so primerna za poletje.

"V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo,” še zapišejo.

Tudi sami se lahko hladite z mokrimi brisačami, s tem, da postavite zapestje pod hladno tekočo vodo ... Večkrat si lahko tudi privoščite hladnejšo prho.