Še več, odkrili so celo, da uživanje premajhne količine ogljikovih hidratov škoduje vašemu zdravju in poveča tveganje za prezgodnjo smrt. Prav zato strokovnjaki iz Harvarda opozarjajo, naj nikar ne sledimo zadnjim trendom, ki spodbujajo, da izločimo ves kruh, krompir in testenine iz prehrane. S tem si lahko celo bolj škodimo kot koristimo, povedo.

Preberite še: Resnica o ogljikovih hidratih

Študija, ki so jo izvedli na univerzi v Harvardu, je vključevala 15 400 ljudi in odkrili so, da ne smemo zaužiti ne prevelike ne premajhne količine ogljikovih hidratov. Najbolj optimalno je, da ogljikove hidrate uživamo zmerno, kar pomeni od 50 do 55 odstotkov naše prehrane. Ljudje, katerih prehrana je sestavljena iz manj kot 40 odstotkov ogljikovih hidratov ali več kot 70 odstotkov ogljikovih hidratov, imajo povečano tveganje za umrljivost.

Študija je bila objavljena v ugledni strokovni reviji Lancet Public Health in velja za eno večjih študij na tem področju, s čimer je zaključila desetletje dolgo debato o tem, ali z izključevanjem ogljikovih hidratov iz jedilnika izboljšamo svoje zdravje. Najboljši pristop je še vedno uravnotežena prehrana, ki je bogata s hranili in jo uživamo zmerno.

Vse ali nič pristop škodi našemu zdravju

Izkazalo se je tudi, da pristop vse ali nič, lahko celo škodi zdravju ljudi. Pokazalo se je, da imajo največje tveganje za umrljivost ljudje, ki iz svoje prehrane izločijo ogljikove hidrate in jih nadomestijo z mesom in sirom. Če so namesto tega pričeli jesti več hrane, kot je zelenjava, leča, fižol in oreščke, je njihovo tveganje manjše.

Raziskovalka dr. Sara Seidelmann iz bostonske bolnišnice je povedala: ''Res natančno moramo pogledati, kaj so najbolj zdrave sestavine prehrane, ki varujejo naše telo pred boleznimi. Diete z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, kjer ogljikove hidrate nadomeščamo z beljakovinami in maščobami postajajo vse bolj priljubljene in se jih predstavlja kot zdrave in kot odličen način za izgubo odvečnih kilogramov. Kljub temu naši podatki kažejo, da prehrana osnovana na živalskem mesu in na nizkem vnosu ogljikovih hidratov, ki prevladuje v Severni Ameriki in Evropi, v resnici prispeva h krajši življenjski dobi in je ne bi smeli spodbujati.''

Kako je potekala raziskava?

Raziskovalci so 25 let spremljali 15.528 odraslih v starostni skupini od 45 do 64 let. Od prvotne skupine jih je v tem obdobju umrlo 6.283. Ljudje, ki so zaužili premalo ogljikovih hidratov, so imeli 20 odstotkov večje možnosti, da bodo umrli prej kot tisti, ki so ogljikove hidrate uživali zmerno.

Raziskovalci so posplošili podatke in ocenili, da nekdo, ki je star 50 let, lahko z zmernim vnosom ogljikovih hidratov pričakuje še dodatnih 33 let življenja in doseže življenjsko dobo 83 let. Tisti, ki zaužijejo manj ogljikovih hidratov, kot priporočeno, lahko pričakujejo, da bodo živeli do 79. leta starosti – štiri leta manj. Tisti, ki spadajo v skupino, ki zaužuje visok nivo ogljikovih hidratov, pa lahko pričakujejo, da bodo živeli do 82. leta starosti – leto dni manj kot skupina, ki ogljikove hidrate uživa zmerno.