"Ljudje, ki nimajo laktozne intolerance ali alergije na mleko, ga lahko normalno uživajo, saj gre za običajno živilo, ki je v prehrani Slovencev prisotno že od nekdaj," pravi Živa Lavriša, raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko. Seveda ni dobro niti pretiravanje. Kot pri vsakem živilu velja, da se mora uživati kot del pestre in uravnotežene prehrane.

"Koristno je tudi uživanje fermentiranih mlečnih izdelkov. Ti vsebujejo mlečnokislinske bakterije, ki pomagajo uravnavati prebavo in imajo ugoden vpliv na črevesno mikrofloro." Sem spadajo jogurt, kefir, kislo mleko.

"Mleko je tudi dober vir kalcija in vitamina D, ki dobro vplivata na razvoj kosti pri otrocih, pri odraslih pa ohranjata kostno gostoto." Zadnje zmanjša tveganje za razvoj osteoporoze. Pri nas po 50. letu kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški utrpi osteoporozni zlom. To pomeni, da je zlom posledica čedalje bolj porozne kosti. Treba je še vedeti, da si kosti gradimo le do 30. leta. Po 40. pa začnemo kostno gostoto vsi izgubljati. Močnejše kosti kot zgradimo do 30. leta, manjša je možnost, da nas prizadene osteoporoza.

Izbrati polnomastno ali posneto mleko?

"Mleko in mlečni izdelki iz polnomastnega mleka vsebujejo več nasičenih maščob," pove strokovnjakinja. Nasičenih maščob ni dobro zaužiti preveč. Če imate občutek, da jih uživate tudi iz drugih virov, je bolje, da se odločite za mleko in mlečne izdelke z manj maščobe. "Več nasičenih maščob vsebujejo tudi nekateri siri, še posebej trdi."

Otroci do drugega leta bi morali uživati polnomastno mleko, saj imajo večje potrebe po energiji. Ob vstopu v šolo lahko tudi oni preidejo na uživanje delno posnetega mleka.

Kaj pa, če ne pijemo mleka?

Živa Lavriša svetuje, da smo v tem primeru pozorni, da uživamo druga živila, ki vsebujejo kalcij. "Mleko je namreč njegov dober vir. En deciliter mleka vsebuje približno 120 µg kalcija. Podobno količino kalcija vsebuje tudi 15 gramov trdega ali 30 gramov mehkega sira. S pol litra mleka dnevno zaužijemo kar 75 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa kalcija za odrasle." Če mleka in mlečnih izdelkov ne uživamo, pa priporoča redno uživanje mandljev, lešnikov, zelene listnate zelenjave in soje. To so najboljši rastlinski viri kalcija. Danes sicer tega pogosto dodajajo tudi v različne rastlinske napitke, ki se lahko uživajo kot nadomestek mleka.

Laktozna intoleranca

Ta se zgodi, ko posameznik v tankem črevesu nima dovolj encima laktaza, ki razgrajuje laktozo. Nerazgrajene laktoze naše črevesje ne more absorbirati, zato potuje naprej v debelo črevo, kjer jo razgradijo bakterije črevesne mikroflore. V tem procesu nastajajo večje količine plinov, ki povzročijo simptome, kot so bolečine v trebuhu, napenjanje, vetrovi, tudi driska. Po navadi nastopijo od pol ure do dveh ur po zaužitju mleka.

Laktoza je tudi v materinem mleku, a zelo redko je, da bi bili dojenčki laktozno intolerantni. Tudi pri majhnih otrocih encim laktaza običajno še lepo deluje. Nato pa se lahko njegova aktivnost pri nekaterih posameznikih močno zmanjša.

Včasih povzročijo laktozno intoleranco nekatere bolezni, kot so celiakija, Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis, gastroenteritis.

Obstaja pa tudi alergija na mleko, kjer težave ne povzroča laktoza. Problematične so beljakovine v mleku.