Kaj sta mikroplastika in BPA?

Mikroplastika so majhni delci plastike, manjši od 5 milimetrov, ki nastanejo zaradi razgradnje večjih kosov plastike ali so namenoma proizvedeni v tej obliki (kot so mikrogranule v kozmetiki). Te delce najdemo v pitni vodi, hrani in celo zraku.

BPA (bisfenol A) je kemikalija, ki se pogosto uporablja v proizvodnji plastike in smol. Najdemo ga v embalaži za živila, plastenkah, notranjih prevlekah pločevink ter toplotno občutljivem papirju (npr. računi). BPA je znan kot endokrini motilec, saj lahko posnema delovanje hormonov in vpliva na naš hormonski sistem.

Kako mikroplastika vpliva na telo?

Mikroplastika vstopi v telo predvsem z zaužitjem (prek hrane in vode), vdihavanjem in potencialno tudi skozi kožo. Čeprav je raziskovanje mikroplastike pri ljudeh še v začetni fazi, so znanstveniki že ugotovili več mehanizmov, s katerimi lahko negativno vpliva na zdravje.

Vnetja in oksidativni stres

Mikroplastika lahko povzroči vnetne odzive v telesu, zlasti v prebavnem traktu. Njeni delci sprožajo oksidativni stres, ki poškoduje celice in tkiva.

Prebavni sistem

Vdor mikroplastike v črevesje lahko moti delovanje mikrobioma, kar vpliva na prebavo in imunski sistem. Mikroplastika lahko poškoduje črevesno pregrado, kar vodi do sindroma prepustnega črevesja in povečuje vnetja v telesu.

Kopičenje plastike v telesu

Nekatere raziskave kažejo, da se mikroplastika lahko kopiči v tkivih in organih, kar dolgoročno predstavlja neznano tveganje za zdravje.

BPA in njegov vpliv na hormonski sistem

BPA je znan po svoji sposobnosti posnemanja estrogena, enega ključnih hormonov v človeškem telesu. Zaradi tega lahko BPA povzroči motnje v delovanju hormonskega sistema, kar ima daljnosežne posledice:

Reproduktivno zdravje

Pri ženskah BPA povečuje tveganje za neplodnost, sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) in motnje menstrualnega ciklusa. Pri moških BPA zmanjšuje kakovost sperme in raven testosterona.

Razvoj otrok

Izpostavljenost BPA med nosečnostjo lahko vpliva na razvoj ploda, zlasti možganov in hormonskega sistema. Otroci, ki so izpostavljeni BPA, imajo večje tveganje za težave z vedenjem, učenje in presnovo.

Kardiovaskularne bolezni in presnova

BPA je povezan s povečanim tveganjem za debelost, sladkorno bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni, saj vpliva na uravnavanje sladkorja in maščob v telesu.

Povečano tveganje za raka

Dolgotrajna izpostavljenost BPA je lahko povezana z večjim tveganjem za razvoj raka dojke, prostate in drugih hormonsko odvisnih vrst raka.

Mikroplastika in BPA: Skupni učinki

Ker mikroplastika pogosto vsebuje sledi BPA in drugih toksinov (npr. ftalatov), je kombinirani učinek teh snovi še bolj škodljiv. Mikroplastika lahko služi kot transportno sredstvo za kemikalije, ki se nato sprostijo v telesu in dodatno povečajo tveganje za:

– kronična vnetja,

– hormonske motnje,

– poškodbe DNK.

Kako se zaščititi pred mikroplastiko in BPA?

Čeprav se ne moremo popolnoma izogniti izpostavljenosti, lahko zmanjšamo tveganje z naslednjimi ukrepi:

– namesto plastičnih plastenk uporabljajte steklene ali kovinske posode za vodo.

– Izogibajte se plastični embalaži za hrano in uporabljajte steklene ali keramične posode.

– Nikoli ne segrevajte hrane v plastičnih posodah, saj se s toploto sprošča več BPA in drugih toksinov.

– Uporabljajte filtre za pitno vodo, ki lahko odstranijo mikroplastiko in kemikalije.

– Izogibajte se izdelkom z oznako 'PC' (polikarbonat), ki pogosto vsebuje BPA. Poiščite oznake 'BPA-free'.

– Pakirana in predelana hrana vsebuje več mikroplastike in kemikalij.

– Izogibajte se pilingom in drugim izdelkom, ki vsebujejo mikrogranule.

Mikroplastika in BPA nista le okoljski problem, ampak neposredno vplivata na zdravje ljudi. Čeprav so njuni dolgotrajni učinki še predmet raziskav, je jasno, da izpostavljenost teh snovi lahko vodi do resnih zdravstvenih težav. Z manjšimi spremembami v vsakdanjem življenju lahko zmanjšamo tveganje in hkrati prispevamo k čistejšemu okolju. Naš planet in naše telo si zaslužita boljšo prihodnost – začnimo že danes.