Različne spremembe v blatu so lahko popolnoma neškodljive, lahko pa do njih pride tudi zaradi bolezni prebavil ali bolezni sorodnega organa, kot so na primer jetra. Zato je pomembno, da kadar se soočamo s hudo ali zelo trdovratno nenormalnostjo blata, nemudoma posvetovujemo s svojim osebnim zdravnikom.

Zaradi različnih prehranskih navad praviloma težko govorimo o normalnem absolutnem številu pogostosti odvajanja blata, na splošno pa za normalno šteje od trikrat na dan do trikrat na teden. Nekateri gredo celo pogosteje, nekateri pa kakšen dan ali dva sploh ne. In nič ni narobe ne s prvimi ne z drugimi, vse dokler se ne pojavijo dodatni simptomi, kot so napihnjenost, boleče odvajanje, pretrdo ali premehko blato, ki ga spremljajo premočne ali nenavadne vonjave ter neznačilna barva. Tudi ko se pojavijo spremembe, velja najprej prevetriti jedilnik in druge navade, če pri teh ni bistvenih sprememb, nelagodje pa vztraja, se posvetujte z zdravnikom. Ritem iztrebljanja ni stalen in se spreminja glede na vnos tekočine, prehrano, potovanja, razpoloženje, menstrualni ciklus.

»Če odvajamo večkrat na dan, bo blato slabo formirano, če bomo odvajali redko na tri dni, bo blato trdo temnorjavo in v bobkih. Težko govorimo o normalni obliki blata, ker je to odvisno od zaužite hrane, zaužite tekočine, količine neprebavljivih vlaknin v prehrani, zaužitih maščob in tudi od zdravil, ki jih jemljemo. Normalno je blato oblikovano v obliki klobase, lahko je trše ali mehkejše ter brez krvi in sluzi. Če takrat, kadar je naš normalni ritem odvajanja blata do trikrat dnevno, uživamo več celuloze, vlaknin, maščob in več tekočine, bo  naše blato slabše formirano, vendar bo še vedno v obliki ´klobase´,« za ABC Zdravja pojasnjuje Tatjana Puc Kous, dr. med., spec. gastroenterologinjo.

Za delovanje vašega črevesja je najpomembnejša prehrana. Kava, sadje, zelenjava in druga hrana, bogata z vlakninami, pospešita delovanje vašega črevesja. Najbolje je, da si zajtrk, poln vlaknin, privoščite vsak dan.

Kdaj se pri zaprtju ali driski posvetovati z osebnim zdravnikom?

Driska

Ko govorimo o bolezenski driski, gre za odvajanje tekočega blata več kot trikrat na dan, težave pa trajajo vsaj tri dni. Drisko lahko spremljajo tudi povišana telesna temperatura in krči pred odvajanjem. Driska lahko traja največ teden do dva. Ne sme pa trajati več kot tri tedne.

Zaprtje

Sama mišična moč medeničnih mišic in mišic trebušne stene, okvara hrbtenice in motnje peristaltike črevesja (črevesnega normalnega gibanja) so najpogostejši vzrok zaprtja. Na slabše iztrebljanje še dodatno vplivata tudi slabša gibljivost in sedeče delo. Zaprtje povzročajo tudi zdravila za lajšanje bolečin, te težave pa povzroča tudi zmanjšano delovanje žleze ščitnice. S staranjem črevesja in zmanjšanjem elastičnosti stene črevesja se gibanje poslabšuje in zaprtje stopnjuje.

»Kadar se po odvajanju blata pojavi občutek nepopolnega izpraznjenja danke, ob tem moramo biti še posebej pozorni na sledove krvi v blatu, kar je lahko posledica tudi resnejšega obolenja spodnjega dela debelega črevesa. Sprememba pri iztrebljanju v smislu tanjše formiranega in trdega blata, izmenjava zaprtja in driske je lahko tudi posledica hujše organske spremembe na debelem črevesju (rak, večje polipozne formacije …). Strokovno pomoč je vsekakor treba poiskati tudi v primeru nenadnega (akutnega) pojava zaprtja ter tudi v primeru dolgotrajnih kroničnih težav, «je za  24 zapisal Vito Vidmar, dr. med., specialist internist.

Na odvajanje blata vpliva veliko dejavnikov. Sama mišična moč medeničnih mišic in mišic trebušne stene, okvara hrbtenice in motnje peristaltike črevesja(črevesnega normalnega gibanja) je največji vzrok zaprtja. Slabša gibljivost in sedeče delo še dodatno vplivata na slabše iztrebljanje. Številna zdravila, ki se uporabljajo za lajšanje bolečin, v psihiatriji in nevrologiji imajo kot stranski učinek zaprtje. S staranjem črevesja in zmanjšanjem elastičnosti stene črevesja se gibanje poslabšuje in zaprtje stopnjuje . Preslabo delovanje ščitnice ima lahko kot prvi znak tudi zaprtje.

Najpogosteje gremo na veliko potrebo zjutraj, potem ko vstanemo iz ležečega položaja, v katerem črevesje miruje. Ko se postavimo pokončno, se črevesje namreč razširi in vsebina s silo pritisne proti izhodu. Mnogi sicer veliko potrebo opravijo šele po koncu delavnika, to pa zato, ker se takrat šele povsem sprostijo in si za pomembno opravilo vzamejo dovolj časa.

Ne delajte preplaha, če odvajate takoj po obroku. To ne pomeni nujno težave,  saj vaše črevesje morda sploh nikoli ni dozorelo. Gre za refleksni odziv, ki je značilen za dojenčke, torej da izločite kmalu po tem, ko zaužijete. Vendar brez skrbi, kajti nikdar ne izločite obroka, ki ste ga pravkar pospravili, temveč živila, ki ste jih zaužili že prej, zato je strah, da vaše telo ni vsrkalo dovolj hranil, povsem odveč. Če pa je vaše blato po večini tekoče in zaudarjajoče, je smiselno obiskati zdravnika, saj ima vaše telo morda težave z absorbiranjem.

Ravno tako je pri odvajanju blata pomembno sedenje. In sicer ne gre za pravilo vzravnane drže, torej kot 90 stopinj odpade, temveč je kot 45 stopinj ravno pravšnji za pomoč blatu, da prej zapusti naše telo, in to z najmanj truda.

Če ne boste poskrbeli za pravočasno odvajanje blata, bo vaše telo blato pretvorilo v pline, zaradi česar boste napihnjeni, poleg tega pa vas bo še napenjalo. Če predolgo odlašate z odvajanjem blata, se lahko pojavijo tudi druge težave in nevščenosti, kot sta zaprtje in sindrom razdražljivega črevesja.

Pomembno je da ugotovite kakšen je vaš normalen ritem odvajanja, kakšne imate prehranske navade in koliko se gibate ter koliko tekočine uživate. Vlaknine sicer pomagajo pri gibanju črevesja, vendar jih moramo uživati previdno, da nas ne napenjajo.  Ravno tako tudi kofein spodbuja presnovo, kajti zaradi njega se črevesje stisne in tako blato potisne proti izhodu.