Krivec za visok krvni tlak, ki ga nikoli ne bi pričakovali

Raziskovalci so prepoznali možgansko regijo, ki lahko pomembno vpliva na nastanek visokega krvnega tlaka.

Kot navaja Daily Mail, so znanstveniki na Novi Zelandiji podrobno preučevali lateralno parafacialno regijo, živčno območje v možganskem deblu, ki je doslej veljalo predvsem za nadzornika dihanja, prebave in srčnega utripa. Ta del možganov se aktivira tudi ob smehu, telesnem naporu ali kašljanju, zdaj pa se kaže, da ima lahko pomembno vlogo tudi pri uravnavanju žilnega tonusa.

Raziskovalna ekipa je v laboratorijskih pogojih spremljala spremembe krvnega tlaka pri podganah, medtem ko so to regijo spodbujali ali zavirali. Krvni tlak se je zvišal, kadar je bila regija aktivna, in znižal, ko so njeno delovanje umirili. Ob aktivaciji se sprožijo živci simpatičnega živčnega sistema, ki povzročijo zoženje žilnih sten, kar vodi v povišan krvni tlak.

Dr. Julian Paton z Univerze v Aucklandu poudarja, da so prvič jasno pokazali, da lahko ta regija neposredno prispeva k razvoju visokega krvnega tlaka. V stanjih, kjer je visok krvni tlak že prisoten, je bila aktivnost te regije izrazito povečana, kar dodatno potrjuje njeno vlogo v patofiziologiji bolezni.

Raziskovalci so spremljali tudi signale iz rostralne ventrolateralne medule, ki je že dolgo znana kot osrednji regulator krvnega tlaka. Ugotovili so, da aktivacija lateralne parafacialne regije sproži živčne signale, ki povzročijo krčenje žil. Ko so to regijo zavrli, se je krvni tlak normaliziral, dihanje pa je ostalo nespremenjeno. To potrjuje, da je nadzor nad krvnim tlakom močno povezan z možganskimi procesi, ne le z življenjskim slogom ali prehranskimi navadami.

Podobne ugotovitve so nakazale tudi pretekle raziskave, ki so preučevale hipotalamus. Prekomerna aktivnost hipotalamusa lahko prav tako vodi v zvišan krvni tlak, kar dodatno potrjuje, da so možgani pomemben regulator žilnega sistema.

Čeprav je bila raziskava izvedena na podganah, odkritje odpira možnost razvoja novih terapevtskih pristopov, ki bi se osredotočali na umirjanje živčnih signalov v možganih. Trenutno se visok krvni tlak najpogosteje zdravi z zdravili, ki sproščajo žile, ter s spremembami življenjskega sloga. Kot navaja Daily Mail, pa bi lahko prihodnje terapije ciljale na živčne poti, ki izvirajo iz možganskega debla, kar bi pomenilo povsem nov pristop k zdravljenju.

Visok krvni tlak ostaja ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki prizadene skoraj polovico odraslih v ZDA. Nezdravljen visok krvni tlak lahko povzroči poškodbe žil in poveča tveganje za srčno kap, srčni infarkt, demenco ter druge resne zaplete. Zato je razumevanje dodatnih mehanizmov, ki prispevajo k njegovemu nastanku, izjemno pomembno.

Raziskava predstavlja pomemben korak k boljšemu razumevanju, kako možgani vplivajo na delovanje žilnega sistema. Če bodo prihodnje študije potrdile enake mehanizme tudi pri ljudeh, bi to lahko odprlo pot k razvoju novih, bolj ciljanih terapij, ki bi dopolnile obstoječe zdravljenje in izboljšale obvladovanje visokega krvnega tlaka.

Vir: Daily Mail