Glavni krivec za debelost ni genetika, so odločni strokovnjaki, vendar predvsem nezdrav življenjski slog. Stopnja debelosti se je od leta 1975 na Otoku povečala za tričetrtine, kjer je že skoraj vsak tretji Britanec predebel. A trend je enak tako pri ljudeh z in brez genov debelosti, kaže zadnja raziskava. Izkazalo se je, da je glavni vzrok za debelost predvsem nepravilna prehrana in premalo vadbe, čemur prikimavajo tudi drugi strokovnjaki, ki niso bili del te študije. Kot pravijo, geni igrajo 'manjšo vlogo' pri pridobivanju telesne teže in naša genetika se je sčasoma le malo spremenila. Močno pa se je spremenila hrana, ki jo uživamo in količina telesne aktivnosti, saj vse več časa presedimo.

Znanstveniki iz Norveške so pogledali odkritja prejšnjih raziskav, kjer je sodelovalo 118 959 odraslih. Udeležencem raziskave so redno merili višino in telesno težo med leti 1963 in 2008. Razdelili so jih v pet skupin, odvisno od njihove genetske predispozicije za razvoj debelosti. Analizirali so njihov indeks telesne mase (ITM) in druge dejavnike tveganja za razvoj debelosti, vključno s starostjo, spolom, kajenjem in okoljskimi dejavniki.  Ljudje v skupini z večjim genetskim tveganjem so res imeli bolj verjetno višji ITM kot tisti, ki so imeli manjše genetsko tveganje. A odkritja raziskave so pokazale tudi, da vse od leta 1960 ITM ni povišal le skupini s povečanim tveganjem za debelost, a močno tudi drugim skupinam z manjšo genetsko predispozicijo.

Vodja raziskave Maria Brandkvist iz norveške univerze znanosti in tehnologije je za britanski Mail Online povedala: ''Naša odkritja ponujajo nov vpogled v vlogo genetike pri razvoju debelosti. Ljudje z genetsko predispozicijo imajo večje tveganje za višji ITM, a tisto, kar največ prispeva k povišanem ITM je genetska predispozicija v interakciji z obesogenim okoljem. Spremenjen vzorec prehraje je najbolj verjeten okoljski dejavnik, ki vpliva na prekomerno energetsko ravnovesje. K temu lahko prispeva tudi bolj sedeči način življenja in morebitne spremembe v biološkem okolju, kot so toksini in mikrobiota.''

Raziskovalci so odkrili, da je bil denimo 35-letni moški, ki je imel gen debelosti, za 3.9 kg debelejši v sredini 1960-ih let kot moški enake starosti brez gena. A štiri desetletja kasneje se je pri obeh skupinah moških količina odvečnih kilogramov skoraj podvojila, kar je skladno z naraščujočimi stopnjami debelosti in podobnimi trendi tudi pri ženskah.

Profesor David Curtis iz Univerze College of London je dodal, da so raziskave pogosto precenile učinek genetike na težo. Za Mail Online je povedal: ''Genetika ima lahko manjšo vlogo pri tem, kako človeško telo porabi hrano. A videli smo, da se v Evropi stopnja debelosti povečuje, genetika pa se ni spremenila.'' Torej vzrok v tem primeru ni genetika, je jasen. ''Geni so enaki kot pri naših starih starših, a danes uživamo veliko bolj kalorično hrano in imamo veliko bolj sedeči življenjski slog. Imamo družbo, ki je sprejela, da so ljudje vedno debelejši in debelejši in debelost postaja nekaj normalnega. To nima nikakršne veze z našo genetiko. Edini način, da se zrediš je, da zaužiješ več hrane, kot jo pokriš s svojimi vsakodnevnimi aktivnostmi.''

Strokovnjak za debelost dr. Ian Campbell iz Nottinghama pa je dejal: ''Ta študija potrjuje, kako pomembno je, da ljudi gledamo individualno. Ni ene preproste rešitve za epidemijo debelosti. Vsekakor moramo uvesti spremembe pri živilski in oglaševalski industriji in ohraniti ukrepe, s katerimi omejujemo dostop do nezdravih živil.''