Profesor dr. Andrija Bogdanović, hematološki internist za visoko diagnostično hematološko diagnostiko, je za RTS razkril, kako pogosto je treba jemati kri, zakaj se rezultati lahko razlikujejo in kateri parametri so najpomembnejši. Dr. Bogdanović je pojasnil, zakaj večina bolnišnic, ko pacient pride k njim z izvidi, ponovno opravi analizo krvi in prizna le njihov izvid.

''Prva in osnovna stvar je, da imamo ljudje svojo inercijo, skozi čas in leta imamo diagnostični pristop, ko vidimo določene številke. V laboratorijskih izvidih so vrednosti, ki veljajo samo dan ali dva, in če je nekdo hudo bolan, se vrednosti lahko spreminjajo iz dneva v dan,'' je poudaril. Dr. Bogdanović je še opozoril, da je za hematološke bolnike krvna slika veljavna en dan. Pri bolnikih, ki pridejo od doma, je lahko krvna slika stara 10 dni.

Kako pogosto je treba dati kri?

Dovolj je, da krvno sliko preverimo enkrat letno, če se oseba dobro počuti. Pri običajnem pregledu za osebe, stare od 40 do 50 let, zadostuje ena kontrola biokemije in krvne slike na leto. Če ima nekdo težave, zaradi katerih se ne počuti dobro, mora ponoviti laboratorijske preiskave.

''Ko pacient gleda referenčne vrednosti po laboratorijskih analizah, nam to skrajša delo. Te izvide so pogledale za to usposobljene osebe. Če vrednosti krvne slike ne odstopajo za več kot pet odstotkov od referenčnih vrednosti, so nam prihranili delo,'' je dejal dr. Bogdanović.

Rezultati analize krvi so lahko različni, pri čemer je pomembno upoštevati tri osnovne vrednosti: hemoglobin, levkocite in trombocite.

''S tem začnemo in zelo pomembno je, da je levkocitna formula približno normalna. To je potem relativno normalna krvna slika. Odstopanja, večja od pet do 10 odstotkov vrednosti, niso nekaj naključnega,'' je povedal dr. Bogdanović.

Ali prehrana vpliva na krvno sliko?

''Razlogov, zakaj lahko normalni parametri nihajo, je veliko. Niso strogo definirani. Število levkocitov čez dan se lahko pri isti osebi spreminja v 20 minutah. Ker se rezultati lahko razlikujejo, je zelo pomembno, da kri odvzamemo po sedenju, saj se cirkulacija umiri,'' je dodal strokovnjak. Ampak ali hrana vpliva na rezultate krvnih preiskav?

''Na krvno sliko ne vpliva uživanje hrane, vpliva pa na biokemične parametre. Rezultati bodo pokazali vrednosti, kaj ste pozno večerjali. Sladkor se izvaja izključno na tešče,'' je dejal.

Krvne izvide lahko razdelimo na tri dele: na standardne analize, ki jih vsi najpogosteje jemljemo, na specifične analize in markerske parametre, ki se uporabljajo v izjemnih situacijah.

Če ima pacient standardne izvide, to kaže, da njegova jetra in ledvice normalno delujejo, ima normalno raven in urejenost sladkorja ter normalno urejenost elektrolitov, je poudaril dr. Bogdanović.

Vir: net.hr/magazin/zdravlje