Lahko občasno omejevanje kalorij spreminja možgane in črevesje?

Študija, objavljena decembra 2023, kaže, da takšna dieta vpliva tudi na delovanje možganov in sestavo črevesne mikrobiote. Udeleženci so 62 dni sledili režimu občasnega zmanjševanja kalorij, znanstveniki pa so spremljali, kako tak način prehranjevanja preoblikuje komunikacijo med možgani in črevesjem.

V raziskavo je bilo vključenih 25 odraslih s čezmerno telesno težo. Prehranski režim je temeljil na cikličnem zmanjševanju vnosa kalorij: določene dni so zaužili občutno manj energije, druge dni pa normalnejše količine. Po poročanju ScienceAlert so v povprečju izgubili 7,6 kilograma, kar predstavlja približno 7,8 odstotka njihove telesne mase. Toda izguba teže je bila le površina zgodbe. Pravi premiki so se zgodili v notranjosti, v črevesju in možganih.

Analiza vzorcev blata in krvi je pokazala, da se je črevesna mikrobiota udeležencev izrazito spremenila. Še pomembneje: te spremembe so bile povezane s spremembami v delovanju možganov. ScienceAlert izpostavlja dve bakterijski vrsti, ki sta se pokazali kot posebej zanimivi Coprococcus comes in Eubacterium hallii.

Njuna pogostost je bila povezana z manjšo dejavnostjo v možganski regiji, ki je ključno vključena v samokontrolo in uravnavanje prehranjevalnih impulzov. Biološko gledano to pomeni, da črevesje med dieto ne ostaja pasivno. Nasprotno, aktivno sodeluje pri odzivih, ki so v možganih povezani z apetitom, lakoto in nagrajevanjem.

Slikanje možganov z magnetno resonanco je razkrilo še en pomemben vzorec: med omejevanjem kalorij se je zmanjšala dejavnost v možganskih predelih, ki so povezani z željo po hrani, nagrajevanjem in zasvojitvenimi odzivi. Po podatkih ScienceAlert se je dejavnost teh regij spreminjala postopno, skupaj s spremembami v mikrobioti, kar nakazuje usklajeno preoblikovanje komunikacije med črevesjem in možgani. To kaže, da takšen prehranski režim lahko vpliva na to, kako močno nas vleče k hrani, kako intenzivno doživljamo lakoto in kako se odzivamo na živila, ki jih običajno doživljamo kot nagrajevalna.

ScienceAlert poudarja, da raziskava odpira pomembno vprašanje: ali hujšanje poteka tudi skozi spremembe v možganskih mrežah in mikrobiomu, ne le skozi manjši vnos hrane. Vendar avtorji opozarjajo, da še ni jasno, kaj je povzročilo kaj. Ne vemo, ali je bila pobuda v črevesju, ki je vplivala na možgane, ali pa so možgani prvi spremenili svoje odzive in se je črevesje prilagodilo. Nerazjasnjeno ostaja tudi, ali bi enake spremembe nastopile pri ljudeh z normalno telesno težo ali pri drugačnih prehranskih režimih.

Po poročanju ScienceAlert so raziskovalci pokazali, da občasno omejevanje kalorij vpliva na os možgani–črevesje–mikrobiom ter spreminja, kako možgani upravljajo apetit, samokontrolo in odzive na hrano. Gre za pomemben korak v razumevanju, da hujšanje ni zgolj volja ali matematika, temveč kompleksen biološki proces, v katerega so vključeni mikrobi, živčni sistem in hormonske poti.

Vir: ScienceAlert