Že prej so študije pokazale, da lahko skrajšanje časa, ki ga v dnevu presedimo, zmanjša tveganje tudi za druge bolezni, od bolezni ledvic, pljuč in jeter do Alzheimerjeve bolezni in raka.
Ekipa strokovnjakov z univerze v Kaliforniji je preučila vzorec več kot 5600 žensk, ki so bile stare med 63 in 97 let in v preteklosti niso doživele možganske kapi ali srčnega infarkta.
Na bokih so 24 ur dnevno nosile napravo, ki je merila, koliko se gibajo. Spremljali so jih pet let.
Sklep je bil, da se je za vsako uro v dnevu, ko so sedenje zamenjale za fizično aktivnost, njihovo tveganje za bolezen srca zmanjšalo za kar 25 odstotkov.
| Raziskovalci dodajajo, da so ženske, ki so sedele največ časa – tudi po 11 ur in več na dan, v primerjavi s tistimi, ki so se največ gibale, imele veliko pogosteje višji indeks telesne mase ter težave s sladkorno boleznijo in hipertenzijo (previsokim krvnim tlakom). |
Še eno zelo pomembno dognanje!
| Tiste, ki so dolgo časa sedele, ne da bi vstale, pa so imele tudi za 52 odstotkov večje tveganje za bolezen srca v primerjavi s tistimi, ki so sedele prav toliko časa, vendar so vmes večkrat vstale, torej so sedele po manj časa skupaj. |
Če imate službo, v kateri naj bi osem ur sedeli, ko le lahko, vstanite in naredite nekaj korakov, morda celo nekaj vaj, če imate to možnost. Če morate nekaj sporočiti sodelavcu v drugem nadstropju, izkoristite to priložnost, da greste po stopnicah. Če le lahko, se med telefoniranjem sprehajajte. Izkoristite vsako možnost, da se gibate, da ne sedite dolgo neprekinjeno.
| Raziskovalci so ugotovili, da se je tveganje za bolezen srca zmanjšalo že, če so ženske vstale in se gibale le minuto ali dve. |
Seveda ni treba, da kar naenkrat sedite v dnevu eno uro manj. Ni zdravo niti kar naenkrat začeti intenzivnejše gibanje. Postopoma se gibajte čedalje več. Tako je tudi večja možnost, da bo to postal vaš nov življenjski slog. Če ga boste spremenili čez noč, vam bo vse skupaj le stresno. Kar pa ravno tako ni zdravo. Za začetek pojdite le večkrat na sprehod, večkrat prekinite sedenje in se malo razgibajte.
Še več raziskav bo potrebnih, da bomo razumeli, zakaj preveč sedenja pomeni tako veliko zdravstveno tveganje. A postalo je jasno, da enostavno ne smemo naenkrat predolgo sedeti.
Bolezni srca in ožilja so v razvitem svetu in Sloveniji najpogostejša bolezen pri odraslih, so tudi najpogostejši vzrok prezgodnje smrti. Dejavniki tveganja so poleg telesne neaktivnosti še kajenje, stres in prekomerna telesna teža.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV