Zakaj je hitra in pravilna izvedba temeljnih postopkov oživljanja ključnega pomena pri srčnem zastoju?

Hitra in pravilna izvedba temeljnih postopkov oživljanja (TPO) vplivata na preživetje osebe v srčnem zastoju. Na podlagi navedenega je tako ključnega pomena očividec, ki ima pomembno vlogo v verigi preživetja. Navedeni s hitro prepoznavo in hitrim pričetkom pravilnega izvajanja TPO vpliva na preživetje posameznika. Zelo zgovoren podatek je tudi ta, da z vsako minuto, ki preteče od srčnega zastoja do pričetka izvajanja TPO, se preživetje osebe v srčnem zastoju zmanjša za 7-10 %.

Kateri so najpogostejši vzroki za srčni zastoj pri odraslih in otrocih, in kako lahko oživljanje reši življenja v teh situacijah?

Pri odraslih osebah predstavlja v 80 % primarni vzrok za srčni zastoj ishemična bolezen srca, ki nastane kot posledica bolezni koronarnih arterij – žil, ki prehranjujejo srce. Pri otrocih je najpogostejši vzrok za srčni zastoj huda dihalna stiska.

Poznavanje veščin prve pomoči ima  lahko odločilno vlogo v teh primerih. Prepoznava nevarnega stanja in pristop ter v nadaljevanju izvajanje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED, lahko pomenijo ločnico med življenjem in smrtjo.

Kako hitro moramo začeti z oživljanjem po zastoju srca, da je uspešnost čim večja?

Očividec v tem primeru naj poskrbi za svojo varnost, preveri odzivnost osebe, dihalno pot in dihanje ter zavpije na pomoč in pokliče na 112. V nadaljevanju, v najkrajšem možnem času prične z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja – stisi prsnega koša in umetnimi vpihi.

Kako lahko neznanje ali nepravilno izvajanje oživljanja vpliva na možnosti preživetja pacienta?

Na podlagi raziskav neznanje vpliva na posameznikovo odločitev k pristopu in izvajanju temeljnih postopkov oživljanja, zato je pomembno, da naša znanja in veščine prve pomoči redno obnavljamo. Nepravilno izvajanje oživljanja je eden izmed dejavnikov tveganja za nastanek poškodb prsnega koša, predvsem reber. Kljub temu bi izpostavili, da med izvajanjem lahko nastanejo poškodbe reber, vendar je za osebo v srčnem zastoju ukrepanje očividcev izrednega pomena in pomemben dejavnik za njihovo preživetje.

Kaj je avtomatski zunanji defibrilator (AED), kakšno vlogo ima pri oživljanju, in kako ga pravilno uporabljati?

AED je prenosna naprava, ki je sposobna zaznati motnjo srčnega ritma in s pomočjo električnega sunka (defibrilacije) ponovno vzpostaviti normalno delovanje srca v primeru migetanja (fibrilacije) prekatov. Sestavljen je iz ohišja s pokrovom, znotraj se nahajata dve elektrodi, naprava se upravlja, odvisno od proizvajalca, s pomočjo ene oziroma dveh tipk (za vklop naprave in defibrilacijo), preko zvočnika pa se predvajajo glasovna navodila v slovenskem jeziku. AED pri oživljanju uporabimo vedno, kadar je to možno.

Pomembno je slediti glasovnim navodilom AED. Iz ovojnine vzamemo elektrodi, odstranimo zaščitno folijo ter ju nalepimo na gol in suh prsni koš osebe, kot je ilustrirano na elektrodah.

Po namestitvi elektrod bo praviloma sledila analiza srčnega ritma. Takrat se osebe ne smemo dotikati (prepričamo se, da se je tudi drugi ne). V kolikor AED oceni, da je potreben električni sunek, nam bo to oznanil z glasovnim ukazom in nas povabil, da pritisnemo utripajoči gumb (prepričamo se, da se osebe ne mi in ne drugi ne dotikamo). Svetujemo, da okolico glasno opozorimo: Vsi stran, prožim.. Nato nadaljujemo s stisi prsnega koša kot veli AED.

Kakšne so ključne razlike pri oživljanju odraslih, otrok in dojenčkov?

Že v zgodnjih korakih, zaradi anatomskih razlik, je potrebno poznavanje razlik pri:

Preverjanju odzivnosti smo pozorni, da:

- Odraslega primemo za ramena in nežno potresemo in glasno ogovorimo;

- Dojenčka in otroka (od 1. leta do pubertete) dotaknemo po roki ali po laseh ter glasno ogovorimo – ne izvajamo bolečinskega dražljaja, niti ga ne stresamo;

Sproščanju dihalne poti in preverjanju dihanja:

- odraslemu zvrnemo glavo, 

- pri otroku glavo postavimo v t.i. vohljajoči položaj, 

- dojenčkovo glavo zadržimo v nevtralnem položaju (ramena in hrbet podložimo za debelino odrasle dlani);

Nadaljevanju temeljnih postopkov oživljanja:

- pri odraslem sledi klic na pomoč, klic 112 (prostoročno) in zahteva za AED ter izvajanje TPO;

- pri otroku in dojenčku izvedemo 5 začetnih vpihov in spremljanje posrednih znakov življenja ter nato izvedemo navedeno kot pri odraslem;

izvajanju stisov prsnega koša smo pozorni, da:

- odraslemu izvajamo stise prsnega koša z obema rokama in vtiskamo prsni koš 5 in ne več kot 6 cm;

- otroku izvajamo stise prsnega koša z eno roko in vtiskamo prsni koš 5 cm;

- dojenčku izvajamo stise prsnega koša z dvema prstoma in vtiskamo prsni koš 4 cm;

izvajanju umetnih vpihov smo pozorni, da:

- odraslemu izvajamo umetne vpihe usta na usta;

- otroku (od 1. leta do pubertete) izvajamo umetne vpihe usta na usta;

- dojenčku izvajamo umetne vpihe usta na njegova usta in nos.

 Zakaj morajo tudi laiki poznati postopke oživljanja in kako lahko usposobljenost javnosti izboljša izide reanimacije?

Večina srčnih zastojev se pripeti v domačem okolju in na javnih mestih, zato je ključnega pomena usposabljanje splošne javnosti, ki bo hitro prepoznala znake srčnega zastoja in pravilno ukrepala. Posledično se bo raven preživetja zvišala.

Kakšni so koraki pravilnega izvajanja temeljnih postopkov oživljanja (30 stiskov prsnega koša, 2 vpiha) in zakaj so tako pomembni?

Pomembno je, da najprej poskrbimo za lastno varnost. Nato sledi preverjanje odzivnosti, sproščanje dihalne poti (pogled v usta – tujek) in preverjanje dihanja. Oceno dihanja izvajamo 10 sekund, pri tem poslušamo, gledamo prsni koš in čutimo izdihani zrak na našem licu.

Pri odrasli osebi bomo (v javnosti) glasno zavpili na pomoč in nekoga zaprosili, da pokliče na 112, drugo osebo pa napotili po najbližji AED. Tretja oseba nam bo pomagala pri oživljanju. Ocenili bomo sredino prsnega koša in položili naše roke na navedeno mesto ter pričeli z izvajanjem 30 stisov prsnega koša, nato bomo izvedli 2 vpiha. V kolikor imamo zadržke za izvajanje umetnih vpihov, bomo izvajali neprekinjene stise prsnega koša. Ko nam prinesejo AED, namestimo elektrode na gol in suh prsni koš ter ga vključimo in sledimo njegovim navodilom. Oživljamo do prihoda nujne medicinske pomoči oz. do evidentnih znakov življenja osebe oz. dokler mi zmoremo.

Kakšne so posledice pomanjkanja kisika v možganih med srčnim zastojem in kako lahko učinkovito oživljanje prepreči nepopravljivo škodo?

Med srčnim zastojem pride do prekinjenega črpanja krvi iz srca. S sem se prekine dotok krvi v možgane, ki že po nekaj minutah povzroči nepovratne poškodbe možganskega tkiva. Učinkovito oživljanje tako zniža stopnjo možganske in srčne okvare, ki je precej odvisna od tega, koliko časa je bilo tkivo brez prekrvavitve. Če očividci pričnejo z izvajanjem TPO takoj po dogodku, se verjetnost preživetja zviša, prav tako se zmanjša možnost trajnih možganskih in drugih okvar.

Kako pogosto bi morala oseba osvežiti svoje znanje o postopkih oživljanja in zakaj je stalna vadba pomembna?

Priporočamo, da vsak posameznik svoja znanja in veščine prve pomoči ter oživljanja obnavlja vsaj na vsakih pet let ob izidu novih smernic na področju prve pomoči in oživljanja. Redna usposabljanja pomembno vplivajo na posameznikovo usposobljenost in nenazadnje na samozavest za dajanje prve pomoči. 

Kako bi spodbudili večjo ozaveščenost in usposobljenost prebivalstva za oživljanje ter uporabo AED naprav?

Znanja in veščine prve pomoči bi morala biti del splošne izobrazbe vsakega posameznika in tako dostopna vsem, ki jih potrebujejo. V odrasli dobi pa bi te vsebine morale postati del vseživljenjskega učenja, ki jih sleherni redno oz. obdobno obnavlja.

Bi še sami radi dodali kaj, kar morda nismo zajeli? 

V mesecu prve pomoči, ki se zaključi 16. oktobra 2024 s svetovnim dnevom oživljanja, vljudno vabimo vse, da skupaj z nami obnovijo znanja in veščine prve pomoči ter oživljanja na brezplačnih delavnicah po Sloveniji. Lokacije si lahko ogledate na naši spletni strani.