Nova raziskava razkriva skrito tveganje mikroplastike

Znanstveniki z Univerze v Exeterju in Plymouth Marine Laboratory so v dvomesečni terenski študiji pokazali, da se na plastičnih delcih oblikujejo mikrobne skupnosti, ki so bistveno bolj problematične kot tiste na naravnih materialih. Ugotovitve poudarjajo, da mikroplastika lahko pomembno vpliva na širjenje bakterij, ki predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in ekosistemov.

Raziskava potrjuje, da mikroplastika v vodnih okoljih deluje kot stabilna površina, na kateri se hitro razvijejo kompleksni biofilmi. Te tako imenovane plastisfere omogočajo mikroorganizmom, da se pritrdijo, razmnožujejo in medsebojno izmenjujejo genetski material. V primerjavi z lesom ali steklom so bili biofilmi na plastiki bogatejši z bakterijami, ki so povezane s patogenostjo in odpornostjo proti antibiotikom.

Znanstveniki poudarjajo, da mikroplastika ne privablja le mikrobe, temveč ustvarja pogoje, ki pospešujejo njihovo preživetje in širjenje. To vključuje tudi bakterije, ki jih v vodi sicer najdemo v nizkih koncentracijah, a se na plastiki lahko hitro namnožijo.

Ekipa je v reki Truro v jugozahodni Angliji potopila različne materiale, med njimi industrijske plastične pelete, polistirenske delce, biobeads iz čistilnih naprav ter steklene in lesene kroglice. Vzorci so bili nameščeni na štirih lokacijah vzdolž rečnega toka, od zgornjega dela reke do območij v bližini bolnišnice in čistilne naprave.

Analiza je pokazala, da so bili plastični materiali dosledno povezani z višjo prisotnostjo genov protimikrobne odpornosti. Posebej izrazita je bila prisotnost bakterijskih skupin, kot sta Flavobacteriia in Sphingobacteriia, ki so bile pogostejše na plastiki kot na naravnih substratih. Na lokacijah nižje po toku, kjer je vpliv človekove dejavnosti večji, so bili ti mikrobi še bolj izrazito zastopani.

Znanstveniki so opozorili tudi na problematično vlogo delcev biobeads, ki se uporabljajo v čistilnih napravah. Če ti delci uidejo v okolje, lahko postanejo učinkoviti prenašalci bakterij, ki bi sicer ostale zadržane v sistemu za čiščenje odpadnih voda.

Ugotovitve raziskave kažejo, da mikroplastika lahko pomembno prispeva k širjenju bakterij, ki nosijo gene odpornosti proti antibiotikom. To predstavlja resno tveganje, saj lahko takšne bakterije vstopijo v prehransko verigo ali pridejo v stik z ljudmi v rekah, obalnih območjih ali med rekreativnimi dejavnostmi.

Znanstveniki poudarjajo, da je nujno zmanjšati uhajanje plastike v okolje in izboljšati nadzor nad mikroplastiko, ki nastaja v čistilnih napravah. Prostovoljcem, ki sodelujejo pri čiščenju obal in rek, priporočajo uporabo zaščitnih rokavic in temeljito higieno po delu, saj lahko pridejo v stik z mikrobi, ki predstavljajo zdravstveno tveganje.

Raziskava jasno kaže, da mikroplastika ni pasivni onesnaževalec, temveč lahko deluje kot aktiven vektor patogenov in genov protimikrobne odpornosti. Zaradi svoje razširjenosti in obstojnosti v okolju predstavlja pomemben dejavnik pri širjenju mikrobov, ki lahko ogrozijo zdravje ljudi in stabilnost ekosistemov. Znanstveniki zato pozivajo k nujnim ukrepom za zmanjšanje vnosa plastike v okolje in k boljšemu razumevanju njenega vpliva na mikrobne skupnosti.

Vir: ScienceAlert