Svet se danes spopada s številnimi izzivi, od vse večjega razpona med revnimi in bogatimi, izkoriščanja delovne sile, razvrednotenja ljudi in zniževanje socialnih pravic in še bi lahko naštevali. Poleg tega v življenje pridejo še pretresi, kot so izgube služb, ljubljenih oseb, zasvojenost, slabi odnosi, bolezni, poškodbe in tako naprej. Tako ni nenavadno, da se mnogi ljudje, ki so vpeti v to družbo spopadajo z depresijo.

Vzrokov za razvoj depresije je veliko, a mnogokrat rešitev ni jemanje antidepresivov, ampak nam lahko pomagajo spremembe načina življenja, spremembe vrednot in reševanje nastalih problemov. Kljub vsemu medicinsko gledano depresija pogosto nastane zaradi neravnovesja snovi v možganih. Takrat lahko pomagajo antidepresivi, a ti morajo biti predpisani z veliko mere odgovornosti. Imajo namreč tudi stranske učinke, kot so odvisnost od antidepresivov, pridobivanje telesne teže, nespečnost, suha usta, zamegljen vid, poslabšanje nekaterih zdravstvenih težav in drugih mentalnih stanj. Pri nekaterih ljudeh so stranski učinki minimalni ali se skoraj ne pojavljajo, pri drugih so skorajda tako grozljivi kot depresija. Prav tako 20 odstotkov ljudi, ki se spopadejo z depresijo, kljub jemanjem antidepresivov dve leti kasneje še vedno trpi za simptomi depresije. Prav zato mnogi iščejo druge načine zdravljenja, ki jim lahko pomagajo z manj stranskimi učinki.

Za naravno 'zdravilo' depresije velja tudi mineral magnezij, ki lahko izboljša simptome blage do srednje močne depresije, kar je pokazala klinična študija, ki je bila objavljena v strokovni reviji Plos One. V njej so paciente z depresijo spremljali šest tednov in ti so oralno prejemali prehranski dodatek magnezijevega klorida (MgCl2). Pokazalo se je, da lahko 248 mg magnezija na dan zmanjša simptome blage do srednje močne depresije in da pri tem ni stranskih učinkov. Vendar pa magnezij lahko prejmemo tudi iz naravnih virov, kot je špinača, bučno seme, temna čokolada, oreščki, mandlji, neoluščeno zrnje in žita, temnolistnata zelenjava.

Sicer pa je magnezij odličen tudi za vaše možgane in fizično zdravje. Ima namreč ključno vlogo pri številnih procesih. Poznan je tudi po tem, da sprošča mišice in nam pomaga, da se zazibljemo v globok spanec. Ključnega pomena pa je tudi za mineralizacijo kosti, tvorbo proteinov, pomaga pro encimskih reakcijah, normalnemu krčenju mišic in prenosu živčnih dražljajev. Ključen je tudi za vzdrževanje zdravja zob in kot podpora imunskemu sistemu.

Magnezij je ključnega pomena tudi za športnike. Severin Lipovšek v svoji knjigi Moč prehrane v športu piše tudi, da prav pomanjkanje magnezija lahko vodi do depresije in nervoze in da ga športniki potrebujejo več, saj zaradi povečanega znojenja porabljajo tudi veliko magnezija. Priporočena dnevna količina se giblje med 400 do 800 miligramov magnezija na dan. Magnezij iz hrane pa se ne absorbira vedno dobro, prav tako predelana žita izgubijo kar 80% magnezija, nato je potrebno paziti, da nam magnezija ne primanjkuje. V primerih, ko nam ga, lahko naredimo tudi kuro s prehranskimi dodatki, nato pa pazimo, da v telo redno vnašamo dovolj magnezija. Telo nam bo hvaležno za to.