Čeprav si brez uporabe klime skoraj da ne predstavljamo več življenja, ima ta tako pozitivne , kot tudi negativne učinke. V kolikor je ne uporabljamo pravilno, ne čistimo in vzdržujemo, lahko resno ogrozi naša življenja, saj se v njej lahko začnejo nabirati nevidni škodljivci, kot so plesen, virusi in bakterije. Zato previdno.

Klima je optimalno naravnana, ko je gibanje zraka prijetno, oz. ga ne čutimo. Zato je potrebno tudi nastaviti primerno temperaturo, ki naj ne bo prenizka glede na temperaturo zunanjega zraka. Relativna vlažnost prostora naj bo nekje od 40 do 60 odstotna, povprečna temperatura pa naj se giblje od 23 do 25 stopinj. V klimatiziran prostor ni priporočljivo vstopiti prepoten ali z mokrimi lasmi, ravno tako se izogibajte predolgemu izpostavljanju hladnim temperaturam, saj lahko telo doživi temperaturni kolaps.

Ker lahko uporaba klimatske naprave izsuši zrak v prostoru, posledično pride do razdraženosti sluznice v nosu. V tem primeru se pojavijo kihanje, zamašen nos, rdeče oči in otečene veke.  Zato je izjemno pomembno redno preverjanje regulatorja vlažnosti.

Klima, torej, v kolikor je pravilno in redno vzdrževana, ne škoduje našemu zdravju. Če pa z njo ne ravnamo po navodilih, lahko pride do zdravstvenih težav. Zaradi klime se sicer ne moremo prehladiti, saj je za prehlad potreben virus. Je pa res, da nekateri ljudje, ki se zadržujejo v stavbah, kjer ni drugačnega prezračevanja kot klimatsko, navajajo različne nespecifične sindrome, kot so glavoboli, bolečine v mišicah, pekoče oči, suho žrelo. Ti simptomi so značilni za "sindrom bolnih stavb", za katerega ni točno jasno, kaj ga povzroča, lahko tudi skupek različnih dejavnikov.

Napotki za vzdrževanje in ravnanje s klimatskimi napravami:

- pred poletjem poskrbite za ustrezen servis naprave
- klimatsko napravo nastavite le za največ 5 stopinj nižje odzunanje temperature
- pihanje naprave ne usmerjajte naravnost v svoje telo
- paziti morate na vzdrževanje klime
- filter v klimi je potrebno redno menjavati
- med uporabo klime zapirajte okna
- preverjajte regulator vlažnosti
- prostor zaščitite pred direktnim vstopom sončnih žarkov z zastori
- ko zapustite prosto, klimo izklopite
- nosite lahka in zračna oblačila

Klima je lahko škodljiva, ker …

- Nenadna sprememba temperature in količine vlage v prostoru lahko negativno vpliva na dihala (kihanje, prehlad, akutno vnetje grla, bronhitis ...)

- Izsuši lahko kožo in sluznico.

- Ustvarja hrup, ki je lahko včasih zelo moteč.

- Kroženja zraka lahko prenaša nalezljive bolezni dihal.

- Prah in plesen, ki se nabirata v klimatski napravi, lahko povzročita alergijske reakcije.

- Klima je pogosto glavni dejavnik v razvoju kroničnega vnetja nosne sluznice in žrela, draženja grla ter hripavosti.

- Pretirana uporaba lahko izzove ali poslabša težave z očmi, povzroči vnetje očesne veznice in kronično vnetje trepalničnih robov, predstavlja pa tudi težavo za tiste, ki nosijo kontaktne leče.

Zanimivost

prvo moderno klimatsko napravo je leta 1902 izumil ameriški inženir dr. Willis Carrier. Prvotna naprava sicer ni bila namenjena hlajenju ljudi, temveč pregretih strojev v tiskarnah. Vendar ravno takšne modele, sicer z nekaj tehnološkimi izboljšavami in popravki, uporabljamo še danes. Čeprav je bil Carrier izumitelj prve klimatske naprave, je termin »air conditioning« prvi oznanil Stuart Cramer, ki je podobno napravo izumil v namene hlajenja tovarne tekstila. Prvo klimatsko napravo v zasebne namene pa so namontirali v domu milijonarja Charlesa Gatesa iz Minneapolisa.