Mit1: ''Cepljenje povzroča avtizem''

Eden najbolj trdovratnih mitov o cepljenju je, da lahko cepljenje povzroči avtizem pri otrocih. Ta trditev izvira iz zdaj že razveljavljenih in znanstveno neosnovanih študij ter ni podprta s sodobnimi znanstvenimi dokazi. Številne obsežne raziskave so jasno pokazale, da ni povezave med cepljenjem in avtizmom.

Mit2: ''Prebolevanje bolezni je boljše kot cepljenje''

Nekateri menijo, da je bolje preboleti določeno bolezen kot prejeti cepivo. Vendar pa je to napačno prepričanje, saj so cepiva razvita z namenom preprečevanja bolezni in njihovih resnih zapletov. Prebolevanje bolezni lahko povzroči hude posledice, vključno s smrtnim izidom.

Mit3: ''Cepiva vsebujejo škodljive sestavine''

Še en mit je, da cepiva vsebujejo škodljive sestavine, kot so živo srebro, aluminij in formaldehid. Dejstvo je, da so te sestavine prisotne v cepivih v izredno majhnih količinah, ki so varne za uporabo. Njihova prisotnost je nujna za učinkovitost cepiva ali pa se uporabljajo kot konzervansi, ki preprečujejo kontaminacijo!

Resnica1: ''Cepiva so varna in učinkovita''

Cepiva so predmet strogih testiranj in regulacij ter so varna in učinkovita v preprečevanju bolezni. Razvoj cepiv temelji na letih raziskav in znanstvenih dokazih ter je ključen za zaščito posameznikov in skupnosti pred nalezljivimi boleznimi.

Resnica2: ''Cepiva delujejo s spodbujanjem imunskega sistema''

Cepiva delujejo tako, da spodbujajo imunski sistem, da razvije imunost proti določenim boleznim. Takoj ko se posameznik cepi, telo razvije imunski odziv, ki mu omogoča, da se učinkovito bori proti okužbam, če bi se srečal z določenim patogenom.

Resnica3: ''Cepiva prispevajo h kolektivni imunosti''

Poleg zaščite posameznikov imajo cepiva tudi pomembno vlogo pri ustvarjanju kolektivne imunosti v populaciji. Kolektivna imunost pomaga zaščititi tiste posameznike, ki morda ne morejo prejeti cepiva zaradi zdravstvenih razlogov ali so še premladi za cepljenje.

V zaključku je pomembno poudariti, da so cepiva ključno orodje za preprečevanje bolezni in zaščito zdravja posameznikov ter celotne skupnosti. Razširjanje znanstveno neutemeljenih mitov o cepljenju lahko ogrozi javnozdravstvene napore in prispeva k ponovnemu izbruhu nalezljivih bolezni. Zato je ključno, da se zanesemo na znanstvene dokaze in strokovnjake s področja medicine in cepljenja ter si prizadevamo za ozaveščanje in izobraževanje o pomenu cepljenja.