Zaradi pozne izrasti je pogost pojav impaktiranost, kar pomeni, da zaradi bližine sosednjega zoba in posledično pomanjkanja prostora na zadnjem delu čeljusti ne izrastejo ali pa ne izrastejo v celoti. Spodnje osmice so tako najpogosteje impaktiran zob, saj je po nekaterih raziskavah 17 do 69% zob nepopolno izraslih.

Kdaj se odločimo za odstranitev modrostnega zoba?

Najpogostejši razlogi, ki nas vodijo v odločitev, da odstranimo modrostne zobe, so: pogosta vnetja okoli delno izraslega zoba, ki se kažejo z bolečino in omejenim odpiranjem ust (perikoronitis); težje čiščenje zoba zaradi težko dostopne lege; zob leži ali raste v smeri, ki uničuje korenine sosednjega zoba; zaradi ortodontske indikacije; zaradi ciste okoli korenin zoba; lahko ovira prileganje proteze; napredovalega kariesa, ki vodi v vnetje, ki zajema zobni živec (ZZZS ne krije koreninskega zdravljenja modrostnikov, če niso pomembni za protetično oskrbo). 

V kolikor ni prisoten nobeden od teh razlogov, puljenje modrostnega zoba ni indicirano.

Kako poteka odstranitev modrostnega zoba?

Potek in način odstranitve je odvisen od lege in stopnje izrasti zoba, njegove anatomije in struktur, ki so v neposredni bližini zoba. Anatomijo ocenjujemo s pomočjo RTG posnetka – ortopana, v primeru nejasnosti se lahko odločimo še za CBCT, 3D-slikanje, ki jasno prikaže odnose do sosednjih struktur. V kolikor je zob v celoti izrasel in koreninska anatomija ni zakomplicirana ter se pričakuje enostaven poseg, lahko to opravi zobozdravnik v splošni ordinaciji. V kolikor pa zob ni v celoti izrasel, ima nepravilno lego ali je v bližini pomembnih struktur, kot je npr. mandibularni živec, pa to opravi oralni oziroma maksilofacialni kirurg. 

Poseg lahko traja tudi do ene ure in poteka v lokalni anesteziji, ki omrtviči predel posega, čeprav lahko med samim posegom še vedno čutimo pritisk in vlek. Popolno izrasel zob se dokaj enostavno odstrani, in sicer operater najprej s posebnim inštrumentom zob razmaje, nato ga s kleščami odstrani. Na koncu rano očisti in po potrebi zašije. Na rano postavi sterilni tampon, ki ga pacient ugrizne in tako drži do 30 minut. V kolikor pa je zob nepopolno ali v celoti neizrasel, je treba dlesen prerezati in odstraniti nekaj kosti, da je dostop do zoba lažji. Kirurg se lahko v takem primeru odloči za ekstrakcijo po delih. Rano nato očisti in kirurško zašije, pri čemer uporabi šive, ki sami razpadejo ali pa šive, ki jih teden dni po posegu odstrani kirurg ali osebni zobozdravnik. 

Kako se pripravim na poseg odstranitve modrostnega zoba?

Na poseg ne hodimo lačni, saj to lahko vodi v slabost in celo omedlevico. Zavedati se moramo tudi, da anestezija drži 2 do 4 ure in v tem času je odsvetovano hranjenje, saj lahko zaradi anestetika obgrizemo tudi lasten jezik ali lice. Zato pred posegom poskrbimo za lahek obrok. Dan prej ne uživamo alkohola. 

Kakšna so navodila za po odstranitvi modrostnega zoba?

Tampon držimo v ustih 30 minut. Bolečina se lahko pojavi po prenehanju učinkovanja anestetika (do takrat ne jemo!)  in jo lahko blažimo s protibolečinskimi sredstvi, odsvetovana pa je uporaba aspirina. Zaradi možne otekline lica se svetuje hlajenje predela s hladilnimi vrečkami preko krpe, ki jih na licu držimo do 15 minut, malo prekinemo za eno uro in ponovimo. Hladimo lahko tudi z uživanjem sladoleda ali pitjem hladnih pijač (ne preko slamice). Oteklina navadno izzveni v enem tednu. Mesta rane ne izpiramo in vanj ne drezamo z jezikom. Zobe si normalno umivamo, pazljivi pa smo v predelu rane oziroma šivov. Prve tri dni uživamo mehkejšo hrano, ki ni preveč vroča ali začinjena. Ne pretiravamo z aktivnostjo in NE KADIMO!

Kakšni so možni zapleti po odstranitvi modrostnega zoba?

Kot pri drugih kirurških posegih je tudi pri odstranitvi zoba možen razvoj nekaterih zapletov, ki jih je z doslednim upoštevanjem navodil po posegu sicer manj oziroma niso tako izraziti. 

Možno je vnetje rane, ki nekoliko podaljša čas celjenja, a nima trajnih posledic. Najpogostejši zaplet se zgodi, če ne upoštevamo navodil glede kajenja in izpiranja ust in pride od razpada krvnega strdka, ki zalije rano in iz česar se rana potem celi in vodi v razvoj stanja, ki mu pravimo suha alveola. Pojavi se navadno tri dni po posegu in konkretno podaljša čas celjenja tudi do enega meseca. Opazimo močno kljuvajočo bolečino, ki je običajna protibolečinska sredstva ne omilijo, neprijeten okus in vonj iz ust, otečene vratne bezgavke in lahko tudi nekoliko povišano telesno temperaturo. V takem primeru se obrnemo na kirurga ali na osebnega zobozdravnika.

Pri puljenju modrostnika v spodnji čeljusti lahko pride do poškodbe mandibularnega živca, ki povzroči mravljinčenje spodnje ustnice. V primeru poškodbe jezičnega živca pa se lahko zmanjša čutenje jezika. V primeru puljenja zgornjega modrostnika lahko pride do povezave med ustno votlino in sinusom. To so stanja, ki celjenje podaljšajo, a se v večini primerov zacelijo brez posledic. 

Krvavitev ali krvava slina naj vas ne prestraši, saj je pričakovana. V kolikor je krvavitev večja, lahko ugriznete sterilno gazo in preko tega pritiskate na rano eno uro. Lahko se tudi uležete z nekoliko dvignjenim vzglavjem. Če se krvavitev v eni uri ne ustavi, se takoj oglasite pri zobozdravniku. 

Mi pripada bolniški stalež?

Po posegu svetujemo počitek in mirovanje. Okrevanje je odvisno od poteka posega, a večino časa bolniški stalež ni potreben (seveda je odvisno tudi od narave dela, ki ga opravljate). V kolikor so bolečine hude ali se vam pojavi kateri od zapletov, lahko z izvidom od kirurga pri osebnem zdravniku dobite stalež glede na potek celjenja.