Po poročanju portala Miss7Zdrava so nedavne raziskave prikazale, da lahko hormonske spremembe, ki se odvijajo pri ženskah v zrelih letih (okoli 40. leta starosti), močno vplivajo na motnje prehrane v poznejših letih.

Simptomi motenj v prehranskih navadah se pri ženskah najpogosteje pojavljajo v času odraščanja oz. obdobju najstništva, potem se od 25. do 34. leta umirijo in se znova pojavijo ter naraščajo okrog 45. leta.

To pripisujejo obdobju pubertete in perimenopavze (to je obdobje pred menopavzo, ki lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let).

"Ekstremna nihanja estrogena v času perimenopavze naj bi bila krivec za motnje v prehrani v času zrelega obdobja ženske," je pojasnila psihologinja Jessica Baker z Univerze v Severni Karolini.

Po podatkih NIJZ predstavlja prehrana pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga posameznika in družbe. Zdrav način prehranjevanja ima dolgoročno pomemben vpliv za ohranjanje in krepitev zdravja, nezdrave prehranjevalne navade pa so ena od ključnih determinant nezdravega življenjskega sloga in posledično vzrok za različne kronične nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2, rak, debelost ali bolezni kostnomišičnega sistema.

Ravno tako so navedli, da je bilo v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih izvedenih več raziskav o prehranjevalnih navadah odraslih prebivalcev.

Prva študija z naslovom »Prehrambene navade odraslih Slovencev z vidika varovanja zdravja« je bila opravljena v letu 1997. Zaključki raziskave so pokazali, da je prehrana odraslih nezdrava. Pri posameznih elementih prehranjevanja je izpostavila:

- prenizek vnos sadja (le 1 sadež na dan),

- prenizek vnos sestavljenih škrobnih živil (le 39 % dnevnega energijskega vnosa, namesto 55 do 75 %),

- prenizek vnos prehranske vlaknine (20 g namesto 27 do 40 g na dan),

- previsok vnos skupnih maščob (44 % namesto do 30 %),

- preveč nasičenih maščob (15 % namesto do 10 % dnevnega energijskega vnosa),

- previsok vnos enostavnih ogljikovih hidratov (sladkorjev),

- prekomerno dosoljevanje hrane (26 % ljudi je dosoljevalo pri mizi),

- uživamo preveč energijsko bogato hrano,

- neredno zajtrkujemo (le polovica Slovencev redno zajtrkuje).

Nedavne študije so potrdile, da so lahko prehranske motnje tudi gensko zasnovane. Ne glede na to, kaj je njihov vzrok, pa se zdi, da so te težave precej zanemarjene in neraziskane za družbo, v kateri je pomembno, da je ženska vitke postave in družbo, kjer višek kilogramov, do katerega lahko pride s staranjem, ni zaželen.

"Osebe z motnjami v prehrani premnogokrat prejemajo komplimente okolice glede njihovih prehranskih navad, kot tudi glede rezultatov in oblike postave. Kot rezultat tega pa se kaže neresen splošen odnos do te problematike," dodaja psihologinja Stephanie Zerwas, ravno tako z Univerze v Severni Karolini.  

Zaenkrat so mednarodne raziskave glede motenj v prehrani zelo redke, še posebej študije, ki zajemajo vzorec starejših odraslih ljudi. Raziskovalci se morajo boriti za sredstva za tovrstne raziskave, kljub temu, da ima smrtnost zaradi motenj v prehrani večjo stopnjo kot katerakoli duševna bolezen.

NIJZ zato navaja, da sta primeren vnos različnih hranil in redna dnevna telesna aktivnost izjemnega pomena tako za razvoj kot za ohranjanje zdravja okostja, najbolj prepoznana s tem povezana hranila pa so kalcij ter vitamina D in K.

Priporočene dnevne vnose teh hranil lahko zagotovimo z raznovrstno in uravnoteženo prehrano, v kateri imajo pomembno vlogo mleko in mlečni izdelki, še posebej manj mastni, ribe in zelena zelenjava.

Z zadostnim uživanjem raznovrstnih živil v uravnoteženi prehrani lahko zaužijemo dovolj hranilnih in drugih zaščitnih snovi, da uživanje prehranskih dopolnil ni potrebno. Naravne snovi v živilih se medsebojno dopolnjujejo in kot celota lahko varujejo pred nastankom različnih bolezni.

O dodajanju teh hranil prehrani je treba razmišljati v primeru neuravnotežene prehrane (npr. pri izogibanju mlečnim izdelkom), v primeru vitamina D pa predvsem v zimskih mesecih. Pomembno vlogo za zdravje okostja imajo tudi mnoga druga hranila.

Kilogrami niso nič v primerjavi s slabo kondicijo telesa, slabim počutjem, utrujenostjo, stresom, občutki anksioznosti in nemira, anemijo in ostalimi posledicami, ki jih neprimerna in nekakovostna prehrana dolgoročno lahko povzroči. Zato izbirajte skrbno in preudarno ter svojemu telesu omogočite zdravje in kakovost. Hvaležno vam bo.