Ljudje imamo različne navade, kar velja tudi pri opravljanju velike potrebe. Nekateri odvajajo blato večkrat dnevno, drugi pa le nekajkrat tedensko. Na splošno je potrebno od 12 do 24 ur, da se zaužita hrana premakne od ust do zadnjika, vendar lahko ta tako imenovani tranzitni čas niha glede na številne dejavnike. Vsak med nami ima namreč svoj življenjski ritem, enako tudi naša prebava. Toda odpadne snovi, ki debelega črevesa ne zapustijo več dni, predstavljajo veliko tveganje za zdravje in kakovost življenja. Prav zaradi tega je pomembno spremljati pogostost naših obiskov stranišča.
Počasna prebava ali zaprtost?
Če je naša velika potreba neredna, kar pomeni manj kot enkrat na dan, vedno pa jo spremlja občutek ne povsem izpraznjenega črevesja in prekomerno napenjanje, je to po navadi posledica počasne prebave. Vzroki za to so vse od pomanjkanja telesne aktivnosti, premajhnega vnosa tekočine, do stresa in hrane, ki se znajde na našem krožniku.
Po uveljavljeni definiciji za zaprtostjo trpimo, če veliko potrebo opravljamo manj kot trikrat na teden. Poznamo organsko in funkcionalno zaprtost: organsko je posledica nekaterih bolezni, funkcionalno, ki je veliko pogostejše, pa je motnja, za katero so značilni naprezanje med iztrebljanjem, grudasto ali trdo blato, občutek nepopolne izpraznitve in redko opravljanje velike potrebe brez očitnih organskih ali strukturnih bolezni. Po nekaterih podatkih naj bi za funkcionalnim zaprtjem trpelo med 2 do 30 odstotkov odraslih prebivalcev, v Evropi pa naj bi se s to težavo srečevalo kar 17 odstotkov prebivalcev.
Nad zaprtje na naraven način
Zaradi zaprtosti lahko pride do pomanjkanja energije in hitrega poskoka v telesni teži, zmanjšata se lahko kakovost življenja ter učinkovitost pri delu, v številnih primerih pa pride celo do depresije in tesnobe. Večina težavi sploh ne posveča pretirane pozornosti, drugi jo odpravljajo z raznimi odvajali. Pa ni treba, da je temu tako. Poznati je namreč potrebno le nekaj nasvetov, s katerimi lahko na naraven način preprečimo zaprtost oziroma si lajšamo njene simptome.
Brez skrbi, spreminjanje nezdrave rutine v navade, ki bodo koristile črevesju, ni tako zapleteno, kot se utegne zdeti. V prvi vrsti se je potrebno v čim večji meri izogibati predelani hrani (npr. jedem, ki jih samo pogrejemo v mikrovalovni pečici, prigrizkom, sladkarijam), prav tako se je dobro odpovedati mastnim ter ocvrtim jedem. Vaš jedilnik naj sestavlja zdrava, uravnotežena prehrana z veliko sadja, zelenjave, probiotiki (jogurt, kefir, kislo zelje, kisla repa ter druga fermentirana hrana), oreščki in vlakninami, ki bodo povečale volumen blata in ga zmehčale, da bo nemoteno potovalo po prebavnem traktu. A pozor, hiter in pretiran vnos vlaknin lahko po besedah nekaterih strokovnjakov povzroči nastanek plinov, krče in napihnjenost, zato je treba tovrstno hrano uvajati počasi, še posebej, če je nismo vajeni. Praviloma je najbolje, da kombiniramo topne (stročnice, leča, korenje, ovseni kosmiči) in netopne (polnozrnata žita, oreščki, krompir) vlaknine, še posebej pa se priporoča uživanje lanenih semen, ki odličen vir obeh vrst.
Voda je zakon
Ker vlakna absorbirajo vodo, da dodajo in povečajo maso blata, ob tem ne smemo pozabiti na uživanje zadostnih količin tekočine. Pomanjkanje te je sicer že v osnovi eden glavnih vzrokov za zaprtje. To lahko pojasnimo povsem po domače: če na dnevni ravni ne popijemo dovolj tekočine, telo začne vpijati vodo iz zaužite hrane, ki potuje po prebavnem sistemu, s tem pa izsuši blato in povzroči zastoje v našem črevesju. Sicer ni strogega pravila, koliko vode dnevno bi morali popiti, a že blag občutek žeje nakazuje, da našemu telesu primanjkuje tekočine, zato velja večkrat na dan poseči po kozarcu vode (morda z malo limone), nesladkanega metinega čaja ali mineralne vode.
Še posebej to velja za Donat, naravno mineralno vodo z znanstveno dokazanimi koristmi za zdravo prebavo. Njegova skrivnost je v osmoznem delovanju. Sulfatni ioni z osmozo vpijajo vodo iz črevesne stene, tako da se volumen črevesne vsebine poveča. Rezultat je povečan pritisk na črevesno steno, kar skupaj s sproščujočim učinkom magnezija spodbudi gibanje črevesa. A ne le pri zaprtju, vsakodnevno pitje Donata služi kot vsesplošna preventiva za zdravo prebavo: bodisi kot podpora prebavnemu sistemu ali odpravljanje težav z zgago, bodisi kot nadomeščanje magnezija, detoks ali odpravljanju težav z zaprtjem. Je pa res, da je potrebno za najboljši izbrati pravi način pitja – prilagojene programe optimalnega pitja Donata za različne potrebe najdete TUKAJ.
Gibanje, spanje in obvladovanje stresa
Seveda pa ob vsem naštetem ne smemo pozabiti še na redno telesno aktivnost, ki pomaga spodbujati aktivnost črevesja, izogibanje oziroma obvladovanje stresa ter zadosten, umirjen in kakovosten spanec. Prav tako nikar ne zadržujte blata. Kadar začutite, da morate na veliko potrebo, takoj odidite na stranišče. Tam se poskusite čim bolj sprostiti in se čim manj naprezati. Lahko si pomagate tudi tako, da noge položite na škatlo ali pručko, saj s tem kolena dvignete nad medenico in olajšate opravljanje velike potrebe. V kolikor se težave z zaprtjem kljub upoštevanju zgoraj navedenih nasvetov nadaljujejo ali začnejo celo poglabljati, se nujno posvetujte z zdravnikom, ki vam bo predpisal ustrezno zdravljenje oziroma vas napotil na nadaljnje preiskave.
Sponzorirana objava