Najstarejša sled ene najhujših bakterij, ki je ubila milijone: "Verjetno se bo ponovila"

Študija je celovito raziskala katalog nalezljivih bolezni z analizo deoksiribonukleinske kisline (DNK) iz kosti in zob 1.313 oseb, ki so bivale v Evropi in Aziji (Evraziji) od zgodnje kamene dobe, pred približno 12.500 leti, do obdobja pred približno 200 leti – najstarejši vzorec izvira 37.000 let nazaj, piše net.hr. Raziskovalci so ugotovili, da najzgodnejši dokazi o zoonozah – boleznih, ki se prenašajo z živali na ljudi – segajo približno 6.500 let nazaj in so postale vse bolj razširjene približno 1.500 let kasneje.

Prehod na kmetijstvo je sprožil pojav novih bolezni že pred najmanj 6.500 leti, ugotavlja nova študija. Te bolezni so lahko vplivale na populacijo. Odkrili so najstarejše sledi bakterije Yersinia pestis, povzročiteljice kuge, stare 5.500 let. Kuga je v preteklosti močno prizadela Evropo. Poleg tega so našli sledi davice (11.000 let), hepatitisa B (9.800 let) in malarije (4.200 let). Skupno so prepoznali 214 patogenov pri prazgodovinskih ljudeh iz Evrazije. Raziskava je bila objavljena v reviji Nature.

Profesorica Astrid Iversen z Univerze v Oxfordu je izpostavila, da so zoonoze postale pereča problematika pred približno 5.000 leti. Pojav zoonoz kot pomemben izziv za človeštvo je sovpadal s pričetkom intenzivne reje živali v velikih skupinah ter vzpostavitvijo tesne bližine med ljudmi in živalmi, je pojasnila profesorica Iversen. 

Posledično se je povečala dovzetnost živali za okužbe, kar je hkrati povečalo tveganje prenosa bolezni na človeško populacijo. Avtor Martin Sikora z Univerze v Københavnu meni, da razumevanje zgodovinskega razvoja bolezni nudi ključno podlago za učinkovito pripravo na prihodnje izzive. Profesor Willerslev se strinja in poudarja, da lahko kartiranje starodavnih bolezni znatno pripomore k razvoju sodobnih cepiv.

Net.hr še piše, da lahko, po poročanju Willersleva, vidimo, kdaj so virusi in bakterije mutirali, kako so mutirali, kako hitro se je spremenil genom – in katere mutacije se zdijo še posebej pomembne. In mutacije, ki so bile v preteklosti uspešne, se bodo verjetno ponovno pojavile, je še pojasnil omenjeni profesor.

Vir: net.hr