A kljub številnim opozorilom strokovnjakov še vedno med ljudmi kroži vrsta nevarnih zmot o sončenju, ki lahko vodijo do resnih poškodb kože, pospešenega staranja in celo kožnega raka. Kot piše Mayo Clinic, koža ne pozabi nobene poškodbe – vsak sončni opeklin ali pretiran izpostavljenosti UV-žarkom se dolgoročno vpiše v njen spomin.

Mit: Temnejša koža ne potrebuje zaščite

Pogosta zmota je, da ljudje s temnejšo kožo ne potrebujejo zaščite pred soncem. Kot poudarja John Hopkins Medicine, melanin sicer res nudi delno naravno zaščito pred UV-žarki, vendar ne preprečuje poškodb DNK v kožnih celicah. Rak kože se lahko pojavi tudi pri temnejši polti – pogosto kasneje prepoznan in zato nevarnejši.

Mit: Ko ni sonca, ni UV-žarkov

Oblačno vreme mnoge zavede, da zaščita ni potrebna. Kot navaja WebMD, do 80 % UV-žarkov prodre skozi oblake in doseže površino kože. Sončne opekline tako niso rezervirane samo za vroče in jasne dni – tudi v senci ali ob vetru ste lahko izpostavljeni nevarnim žarkom.

Mit: Z solarijem se pripravim na poletje in preprečim opekline

To je ena najnevarnejših zmot. Kot piše TheHealthy, izpostavljanje umetnim UV-žarkom v solarijih ne pripravi kože na sonce, temveč poveča tveganje za razvoj melanoma in drugih oblik kožnega raka. Po podatkih myClevelandClinic je tveganje za melanom ob redni uporabi solarija do 75 % višje.

Mit: En nanos kreme zadošča za ves dan

Zaščitna krema ni čudežni ščit. Kot poudarja Verywell Health, jo je treba ponovno nanašati vsake od ene do dve uri, zlasti po kopanju ali potenju. Ura ponovnega nanašanje je odvisna od faktorja (o tem v naslednjem članku). Nezadostna količina in neredno obnavljanje sta najpogostejši napaki pri uporabi zaščite pred soncem. SPF naj bo vsaj 30, vodoodporen in širokospektralen (UVA + UVB).

Mit: Vitamin D dobimo samo brez zaščite

Mnogi zavračajo uporabo zaščitne kreme z argumentom, da potrebujejo vitamin D. Kot piše Health, telo sintetizira vitamin D že pri kratki, zmerni izpostavljenosti soncu (10–15 minut dnevno, 2–3x tedensko), zaščitna krema pa ne prepreči popolne sinteze. Poleg tega vitamin D lahko nadomestimo tudi s prehrano in dodatki, brez tveganja za kožo.

Mit: Če ne pordečim, ni nevarno

Še ena napačna predstava je, da je nevarno le sončenje, ki povzroči rdečico ali opekline. Kot opozarja Mayo Clinic, UV-žarki povzročajo poškodbe tudi, ko ni vidnih znakov. Koža se "spomni" vsakega izpostavljanja soncu, kar se dolgoročno izraža v tanjši, manj elastični koži in povečani možnosti za rakave spremembe.

Mit: Samo dopustniki na morju potrebujejo zaščito

Poškodbe zaradi sonca niso omejene na plažo. Kot navaja WebMD, so dolgotrajne izpostavljenosti med vsakodnevnimi aktivnostmi – med vožnjo, vrtnarjenjem ali sprehodom – pogosto bolj škodljive, ker zaščita ni sistematična. Dnevna rutina naj zato vključuje nanos zaščite tudi v mestu ali med vsakdanjimi opravili.

Čas je za razmislek in odgovorno ravnanje

Zaščita pred soncem ni več izbira, ampak nuja – vsak dan, ne glede na vreme ali tip kože. Mnoge zmote so globoko zakoreninjene, a jih moramo preseči z znanjem, ozaveščenostjo in skrbjo zase. Kot poudarja John Hopkins Medicine, večino primerov kožnega raka je mogoče preprečiti z dosledno zaščito in zgodnjim prepoznavanjem sprememb na koži.

Viri: WebMD, Mayo Clinic, Verywell Health, John Hopkins Medicine, TheHealthy, Health, myClevelandClinic