Spanje naj bi imelo vlogo pri obdelavi informacij v osrednjem živčevju, da lahko deluje optimalno, ter pri odstranjevanju strupov iz telesa. Zmanjšana je imunska odpornost, porušeni so ritmi izločanja hormonov, naše razpoloženje in intelektualne sposobnosti se slabšajo. Dolgotrajno lahko slab spanec vodi v številne kronične bolezni, najpogosteje se izrazijo srčno-žilna obolenja. Pripomore lahko k nastanku sladkorne bolezni, tudi debelosti in celo nekaterih vrst raka.

Kdaj je čas, da poiščemo pomoč?

Nekateri ljudje dejansko potrebujejo manj spanja in če čez dan zaradi tega ne čutijo posledic, ne potrebujejo pomoči. Drugače pa je, če začutimo, da čez dan ne moremo živeti s polno močjo. Takrat se je treba odzvati, ugotoviti vzroke za slab spanec in te odpraviti.

- Slab spanec je lahko posledica bolezenskih stanj, ki jih mora diagnozirati specialist: motnje dihanja v spanju, sindrom nemirnih nog ali periodičnih gibov udov v spanju ...

- Pogosto je simptom duševnih bolezni ali stresa: depresije, generalizirane anksiozne motnje …

- Včasih je posledica drugih bolezni: sladkorne bolezni, atrijske fibrilacije, arterijske hipertenzije, kronične bolečine …

- Težave imamo lahko zaradi porušenega ritma budnosti in spanja v našem telesu. Pogosto je razlog za to izmensko delo.

- Stanje lahko poslabša slaba higiena budnosti in spanja.

Kaj je higiena budnosti in spanja?

Higiena budnosti in spanja pomeni, da spimo toliko, kolikor potrebujemo za dober počitek. Več kot toliko ni dobro, hkrati se odsvetuje poležavanje. Poležavati ne bi smeli, ko se zbudimo, niti kasneje čez dan. Zelo pomembno je, da postelja postane prostor, ki je namenjen izključno spanju. Tako jo bomo začeli s spanjem avtomatično povezovati. Da to dosežemo, je pomembno tudi, da ležemo šele, ko smo zaspani in ne samo utrujeni.

Da bi imeli ritem budnosti in spanja, vstanimo vsak dan ob isti uri. Tudi takrat, ko smo manj spali ali imamo možnost poležavati. Pred spanjem ne bodimo športno aktivni, ne kadimo in ne uživajmo alkohola. Zvečer je dobro tudi zmanjšati vnos tekočine, že popoldne se je bolje odreči kofeinu. Po drugi strani pa čez dan pojejte dovolj, da ne boste zvečer lačni. Postelja naj bo v prostoru, ki ni niti prevroč niti prehladen, poskušajte jo zaščititi pred svetlobo in hrupom.

V posteljo tudi ne nosite vsakodnevnih težav. Morda si lahko pol ure pred spanjem vzamete čas zase in za razmislek o sebi in življenju. Tako vas te misli ne bodo začele preganjati v trenutku, ko boste legli in zaprli oči. Pred spanjem si torej vzemite čas za sprostitev. Ponoči pa raje ne glejte na uro.

Najprej je treba ugotoviti, ali so vzrok težav s spanjem druge bolezni in v tem primeru zdraviti te. V vsakem primeru se je dobro začeti držati higiene budnosti in spanja.

Pomaga vam lahko kognitivno-vedenjska terapija

Včasih je treba samo naučiti telo, da začne posteljo povezovati s spanjem. Če denimo ležete v posteljo in ne zaspite, vstanite in spet počnite nekaj drugega, dokler ne boste zaspani. Nato spet lezite in če ne zaspite, spet vstanite in počnite nekaj drugega. Tako boste počasi navadili telo, da bo, ko leže v posteljo, avtomatsko zaspalo.

Težave s spanjem lahko izvirajo tudi iz strahu, da ne bomo zaspali. Za zelo učinkovito pomoč se je izkazala kognitivno-vedenjska terapija. To je oblika psihoterapije, ki deluje tako, da se ukvarja s kognitivnimi (miselnimi) in vedenjskimi dejavniki, zaradi katerih ne moremo spati. Te miselne in vedenjske vzorce poskuša spremeniti. Paradoks je namreč, da bolj, kot se trudimo, da bi spali, težje spimo. Tisti, ki s spanjem nimajo težav, namreč zaspijo povsem spontano in temu ne posvečajo prevelike pozornosti. Tako stanje pomaga bolniku doseči terapevt.

Pomagate si lahko tudi z baldrijanom

Dobra pomoč so lahko tudi zdravila rastlinskega izvora, zlasti tista, ki vsebujejo korenino baldrijana (zdravilne špajke). Pomirjevalni in uspavalni učinki baldrijana so tako dobro dokazani, da ga je Evropska agencija za zdravila kot edino zdravilno rastlino uvrstila v skupino zdravil z dobro uveljavljeno medicinsko uporabo. Vendar bodite vztrajni, saj ga je za dosego optimalnega učinka potrebno uživati najmanj 14 dni. Dolgotrajna uporaba ni škodljiva, saj ne povzroča odvisnosti. Izdelki z baldrijanom obstajajo tudi v obliki prehranskega dopolnila, a je z vidika učinkovitosti in varnosti bolje poseči po zdravilu, saj je nad njimi nadzor bistveno strožji.