Zdi se, da se v zadnjem času vse vrti okoli nalezljivih bolezni, predvsem novega koronavirusa, pozabljamo pa na resnost nenalezljivih bolezni, ki so še kako prisotne, in če jih ne preprečimo ali zdravimo pravočasno, lahko celo usodne. Tu velja omeniti predvsem obolenja srca in ožilja, ki so kot rečeno vodilni vzrok smrtnosti v svetu in v Sloveniji (kar 40-odstotni) in čeprav so nekatere države s preventivnimi programi uspele bolezni zajeziti, je stanje še vedno zaskrbljujoče. Trenutno še toliko bolj, saj je zaradi aktualnih ukrepov otežen dostop do zdravniških obravnav, zato je preventiva ključnega pomena. Ste vedeli, da naj bi bilo mogoče s spremenjenim življenjskim slogom večino srčno-žilnih bolezni preprečiti? Med najpogostejšimi vzroki zanje je poleg visokega krvnega tlaka povišan holesterol v krvi, s katerim naj bi se spopadalo več kot 60 odstotkov Slovencev. In čeprav je bilo o holesterolu že veliko povedanega in napisanega, ga še vedno marsikdo bodisi jemlje premalo resno bodisi niti ne pozna svojih vrednosti.
Kaj moramo vedeti o holesterolu?
Holesterol večinoma poznamo kot nekaj slabega, čeprav brez njega pravzaprav sploh ne bi mogli živeti. Gre namreč za snov, ki je nujno potrebna za nastanek celičnih membran, steroidnih hormonov in žolčnih kislin. Je pa na tem mestu pomembno izpostaviti, da poznamo dve vrsti holesterola, in sicer LDL in HLD. LDL ali slabi holesterol se kopiči v stenah žil in preprečuje normalno oskrbo celic s kisikom, tako nakopičena tvorba pa se lahko odlomi in nastane krvni strdek oziroma tromb, ki že tako zoženo žilo popolnoma zamaši. Lahko se pojavijo hudi zapleti, med drugim angina pektoris, možganska kap, srčni infarkt, periferna arterijska bolezen nog in gangrena. Po drugi strani naj bi HDL odstranjeval holesterol iz arterij in ga odnašal nazaj v jetra, kjer ga nato telo lahko izloči.
Težava se pojavi, če pride do povečane koncentracije holesterola v krvi, še posebej holesterola LDL. Pri merjenju holesterola se upošteva skupni holesterol, ki ne sme presegati več kot 5 mmol/l. Za povišan holesterol se šteje tudi, če je skupni holesterol nad 4, ampak je LDL nad 1,8 mmol/l. Torej ni pomembna samo količina holesterola v krvi, ampak tudi razmerje med dobrim in slabim holesterolom. Holesterol torej ni nič slabega, če gre za prave mere in prava razmerja. Prav in koristno bi zato bilo, da bi vsak odrasel vedel, koliko holesterola ima v krvi. Če bi bila vrednost ustrezna, bi morali holesterol preverjati vsakih pet let, če bi bila povečana, pa pogosteje.
Kaj lahko sami storimo v primeru povišane ravni holesterola?
V primeru visoke vrednosti holesterola se je vsekakor smiselno posvetovati z osebnim zdravnikom, ki vam bo dal ustrezna navodila glede življenjskega sloga ter vam po potrebi predpisal zdravila. A še preden se po pomoč zatečete k strokovnjakom, razmislite o svojih vsakodnevnih navadah. Kakšno hrano uživate? Se dovolj gibljete? Posegate po alkoholu in cigaretih? Ste pogosto pod stresom? Vse to so ključni dejavniki, ki povečujejo tveganje za hiperlipimedijo. Kaj torej lahko naredite za optimalne vrednosti holesterola v krvi?
Prehrana: S hrano naj na dan ne bi vnesli več kot 300 mg holesterola, kar pomeni, da morate omejiti količino zaužitega mastnega mesa, jajc in polnomastnih mlečnih izdelkov. V neomejenih količinah lahko uživate cela zrna, sadje in zelenjavo. Maščobe naj predstavljajo največ deset odstotkov celotne prehrane, poleg tega pa izbirajte zdrave maščobe, ki jih najdete na primer v olivah, oreščkih, lososu, skuši, lanenem semenu ... Izogibajte se transmaščobam, ki so predvsem v ocvrtem krompirju, različnih piškotih, krekerjih ter slanih prigrizkih, in nasičenim maščobam, ki so v rdečem mesu in mlečnih izdelkih. Seveda ni nič narobe, če se občasno pregrešite, na primer v prihajajočem pustnem času ali na kakšnih praznovanjih, pomembno je, da je v splošnem vaša prehrana ustrezna.
Gibanje: Pozitivne učinke boste zaznali, če boste v svoj vsakdan vključili vsaj 30 minut telesne aktivnosti. Izberite takšno, v kateri boste uživali in z njo uspešno pregnali tudi stres, ki je ravno tako eden od povzročiteljev številnih težav.
Škodljive razvade: Kajenje in prekomerno uživanje alkoholnih pijač ima dolg seznam negativnih učinkov, zato se je tovrstnim navadam v vsakem primeru najbolje izogniti. S prenehanjem kajenja boste dvignili raven HDL v krvi, leto dni po prenehanju kajenja pa boste zmanjšali tveganje za bolezni srca in ožilja kar za polovico.
Naravna pomoč pri vzdrževanju normalnih ravni holesterola v krvi
Za doseganje optimalnih rezultatov žal omenjene smernice niso vedno dovolj, zato je v tem primeru smiselno poseči po dodatkih. Kot rečeno, vam lahko zdravnik predpiše ustrezna zdravila, a zavedati se morate, da gre največkrat za kemične sestavine oziroma sintetična zdravila, ki imajo tudi številne stranske učinke. Da bi se jim izognili, raje posezite po naravnih prehranskih dopolnilih, kot je na primer Biostatine. Rastlinski steroli v izdelku pripomorejo k vzdrževanju normalnih ravni holesterola v krvi, artičoka prispeva k vzdrževanju normalne ravni maščob v krvi, tiamin (vitamin B1) ima vlogo pri delovanju srca, riboflavin (vitamin B2) pa pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Prehransko dopolnilo je 100-odstotno naravno in popolnoma varno tudi za dolgotrajno uporabo, saj ne vsebuje toksinov, odlikuje ga sinergistično delovanje naravnih učinkovin za boljši učinek, standardizirani izvlečki pa zagotavljajo enako vsebnost učinkovin v vsaki tableti. Koristni učinek se doseže z dnevnim vnosom vsaj 0,8 g rastlinskih sterolov/stanolov, to je z vnosom dveh tablet na dan.
Če povzamemo, lahko za svoje zdravje, v tem primeru za normalne vrednosti holesterola v krvi, največ naredite sami. Uživajte zdravo in uravnoteženo prehrano, poskrbite za gibanje, izognite se stresu in navadam, ki vam škodijo, ter po potrebi uživajte prehranska dopolnila na osnovi naravnih učinkovin, kot je Biostatine, saj boste s tem bistveno znižali tveganje za pojav srčno-žilnih obolenj ter izboljšali kakovost svoje življenja. Naj bo torej holesterol tak, kot mora biti.
Sponzorirana vsebina
