Japonci že dolgo verjamejo, da gozd na nas deluje terapevtsko. Za to njegovo delovanje imajo celo prav poseben izraz, ki bi ga lahko prevedli kot – gozdna kopel. In to je res dober izraz, morate pritrditi. Pomeni metaforično kopanje v okolju gozda, s tem pa v vseh dobrobitih, ki nam ga ta lahko ponudi.

Ta izraz se je na Japonskem pojavil v osemdesetih; že trideset let pa je japonski raziskovalec in profesor Mijazaki Jošifumi posvetil preučevanju tega, ali je terapevtsko delovanje gozda mogoče znanstveno potrditi. Njegov odgovor po tridesetih letih študij: preprost – da.

Gozd pomirja naše živčevje

Jošifumi pravi, da je od prve študije, ki jo je naredil o terapevtskih učinkih gozda, do zdaj, rezultat vedno isti. Gozd nas pomirja. Ko povohamo dišečo skorjo drevesa ali se je dotaknemo, se nam pomiri možganska aktivnost v sprednjem delu glave, zniža se nam krvni tlak, zmanjša se aktivnost v simpatičnem živčevju in poveča v parasimpatičnem ... Treba je razumeti, da je živčni sistem razdeljen na simpatično in parasimpatično živčevje, in parasimpatično je tisto, ki spodbuja pomiritev in regeneracijo telesa. Preprosto povedano – ne počutimo se več v stresu. Zavijte torej v gozd, kadar le lahko. Takšna terapija je enostavna, brez stranskih učinkov in brezplačna.

Pojdite na sprehod čuječno

V japonskem konceptu gozdne kopeli je sprehod po gozdu čuječen. Kaj to pomeni? Da se skozi gozd sprehajamo počasi. V gozdu smo najmanj dve uri. Pri tem ne razmišljamo o vsem mogočem, kar nam pade na pamet ... ampak smo osredotočeni na tukaj in zdaj. Gledamo, kaj je okrog nas, poslušamo zvoke, dihamo zrak, čutimo tla pod nogami, čutimo vse, česar se dotaknemo z roko ... Res užijemo to okolje, v katerem smo. In naj niti ne omenjamo, da morate imeti pri tem izklopljen telefon. Tudi če imate družbo, ni treba, da se ves čas pogovarjate. Poslušajte raje gozd. In bodite pozorni na svoje telo. Na to, kje ste napeti. Zavestno sprostite svoje telo in še posebej območja, kjer ste napeti. Takšna gozdna kopel je v resnici meditacija. Zato zavestno ne sodelujte z mislimi, ki vam ne pomagajo pri sproščanju. In še nekaj – poskušajte res biti čim bolj tiho. Poskušajte hoditi čim tišje. Ne prestrašite gozda, ampak pustite, da se vam pokaže v vsej svoji čarobnosti.  

Ste že poskusili tudi čuječno prehranjevanje?

Res ni treba, da vedno hitimo. Kot ni treba hiteti skozi gozd, ni treba hiteti niti, ko se hranimo. Čuječno prehranjevanje vas bo prav tako umirilo. Poleg tega ne boste pojedli več, kot potrebujete, saj boste poslušali, kaj vam govori telo. In slišali, ko vam bo sporočilo, da ste pojedli dovolj. 

Pogosto zelo napačno mislimo, da v življenju nimamo časa. Toda če hočemo živeti, si moramo vzeti čas. Kaj to pomeni, boste ugotovili, ko si boste enkrat vzeli čas za sprehod po gozdu, drugič pa čas, da v miru in z užitkom pojeste obrok. Da, z užitkom. Če jeste počasi, hrane vase ne vnašate mehanično, medtem ko odgovarjate na elektronska sporočila ... Prehranjevanje lahko postane zavesten užitek. Čuječno prehranjevanje pomeni, da zavestno zaznamo okus hrane, njeno teksturo, na koncu tudi to, kako vpliva na naše telo. Jo je naše telo veselo ali se želodec upira?

S čuječnim prehranjevanjem tako lahko razvijete odnos s svojim telesom ter bolje razumete, kako lahko živite tako, da se boste kar najbolje počutili.