Nevroplastičnost je sposobnost možganov, da se spreminjajo in prilagajajo zaradi izkušenj, piše verywellmind. To je krovni izraz, ki se nanaša na sposobnost možganov, da spremenijo, reorganizirajo ali razvijejo nevronske mreže. To lahko vključuje funkcionalne spremembe zaradi poškodbe možganov ali strukturne spremembe zaradi učenja.

Plastičnost se nanaša na gnetljivost možganov oziroma sposobnost spreminjanja; ne pomeni, da so možgani plastični. Nevro se nanaša na nevrone, živčne celice, ki so gradniki možganov in živčnega sistema. 

Vrste nevroplastičnosti

Človeški možgani so sestavljeni iz približno 100 milijard nevronov. Zgodnji raziskovalci so verjeli, da se je nevrogeneza oziroma ustvarjanje novih nevronov ustavila kmalu po rojstvu. Danes vemo, da nevroplastičnost možganov omogoča reorganizacijo poti, ustvarjanje novih povezav in v nekaterih primerih celo ustvarjanje novih nevronov.

Funkcionalna plastičnost je sposobnost možganov, da premaknejo funkcije iz poškodovanega področja možganov v druga nepoškodovana področja.

Strukturna plastičnost je sposobnost možganov, da dejansko spremenijo svojo fizično strukturo kot posledica učenja.

Kako deluje nevroplastičnost?

Prvih nekaj let otrokovega življenja je čas hitre rasti možganov. Ob rojstvu ima vsak nevron v možganski skorji približno 2500 sinaps oziroma majhnih vrzeli med nevroni, kjer se prenašajo živčni impulzi. Do tretjega leta starosti se to število poveča na ogromnih 15.000 sinaps na nevron.

Povprečna odrasla oseba ima le približno polovico tega števila sinaps. Zakaj? Ker se nam z novimi izkušnjami nekatere povezave okrepijo, druge pa odpravijo. Ta proces je znan kot sinaptično obrezovanje. Nevroni, ki se pogosto uporabljajo, razvijejo močnejše povezave. Tisti, ki se redko ali sploh ne uporabljajo, sčasoma odmrejo. Z razvijanjem novih povezav in odpravljanjem šibkih se možgani lahko prilagajajo spreminjajočemu se okolju.

Prednosti nevroplastičnosti

Nevroplastičnost možganov ima številne prednosti. Če dovolite možganom, da se prilagajajo in spreminjajo, lahko s tem spodbudite:

– Sposobnost učenja novih stvari.

– Sposobnost izboljšanja obstoječih kognitivnih sposobnosti.

– Okrevanje po kapi in travmatskih poškodbah možganov.

– Krepitev področij, kjer je funkcija izgubljena ali oslabljena.

– Izboljšave, ki lahko povečajo kondicijo možganov.

Starost in okolje igrata pomembno vlogo

Medtem ko se plastičnost pojavlja vse življenje, so nekatere vrste sprememb bolj prevladujoče v določenih starostnih obdobjih. Možgani se v zgodnjih letih življenja običajno zelo spreminjajo, na primer med rastjo in organiziranjem nezrelih možganov. Na splošno so mladi možgani bolj občutljivi in se bolj odzivajo na izkušnje kot starejši možgani. Vendar to ne pomeni, da se odrasli možgani ne morejo prilagajati.

Nevroplastičnost je stalen proces

Plastičnost se dogaja vse življenje in vključuje tudi druge možganske celice, ne le nevronov, vključno z glialnimi in žilnimi celicami. Pojavi se lahko kot posledica učenja, izkušenj in oblikovanja spomina ali kot posledica poškodbe možganov. Medtem ko so ljudje včasih verjeli, da se možgani po določeni starosti ne spreminjajo več, novejše raziskave kažejo, da se možgani nenehno spreminjajo kot odziv na učenje.

V primerih poškodbe možganov, na primer med možgansko kapjo, se lahko poškodujejo področja možganov, odgovorna za določene funkcije. Sčasoma lahko zdravi deli možganov prevzamejo te funkcije, sposobnosti pa se lahko obnovijo.

Plastičnost možganov ima omejitve

Pomembno pa je omeniti, da možgani niso neskončno prilagodljivi. Določena področja možganov so v veliki meri odgovorna za določena dejanja. Na primer, obstajajo področja možganov, ki igrajo ključno vlogo pri gibanju, jeziku, govoru in spoznavanju. Poškodba ključnih področij možganov lahko povzroči primanjkljaje na teh področjih. Čeprav je nekaj okrevanja mogoče, druga področja možganov preprosto ne morejo v celoti prevzeti funkcij, na katere je vplivala poškodba.

Pomaga vam lahko stimulacija možganov

Stimulacija možganov lahko pomeni:

– Učenje novega jezika.

– Učenje igranja na inštrument.

– Potovanje in raziskovanje novih krajev.

– Umetniško ustvarjanje in druge ustvarjalne dejavnosti.

– Branje.

– Dovolj počitka.

Raziskave so pokazale, da ima spanje pomembno vlogo pri rasti dendritov v možganih. Dendriti so izrastki na koncu nevronov, ki pomagajo prenašati informacije od enega nevrona do drugega. S krepitvijo teh povezav lahko spodbudite večjo plastičnost možganov.

Dokazano je, da ima spanje pomemben vpliv na fizično in duševno zdravje. Nekateri raziskovalci menijo, da je to deloma posledica genetike in deloma sestave sive snovi v možganih.

Pomembna je tudi redna telovadba

Redna telesna dejavnost ima številne koristi za možgane. Nekatere raziskave kažejo, da lahko vadba pomaga preprečiti izgubo nevronov na ključnih področjih hipokampusa, dela možganov, ki je odgovoren za spomin in druge funkcije. Druge študije kažejo, da ima vadba vlogo pri nastajanju novih nevronov v tej isti regiji.

Vir: verywellmind