Tisti, ki trpijo zaradi visokega krvnega tlaka, zavidajo bolnikom z nizkim krvnim tlakom, a nizek krvni tlak človeka prav tako izčrpa in ga ovira pri njegovih vsakodnevnih aktivnostih.

Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene arterij v dveh fazah srčnega utripa. Sistolični (zgornji) tlak je sila, ki jo srce ustvari, ko črpa kri skozi arterije. Diastolični (spodnji) tlak deluje, medtem ko srce med dvema utripoma miruje. Čeprav se sprejemljive vrednosti tlaka med posamezniki razlikujejo, so normalne vrednosti sistoličnega tlaka od 115 do 120 mmHg, diastoličnega pa od 75 do 80 mmHg. Vrednost 90/60 mmHg ali nižja na splošno velja za nizek krvni tlak. 

Vrednosti krvnega tlaka se nenehno spreminjajo, tudi v kratkih intervalih. Na to vplivajo položaj telesa, ritem dihanja, hrana, pijača, zdravila in stres. Tlak je običajno najnižji ponoči in močno narašča zgodaj zjutraj. Če je vzrok hipotenzije nejasen ali ni posebne terapije, je priporočljivo čez dan piti več vode, čajev in sokov, da zvišate krvni tlak in ublažite nelagodje.

Prepoznajte simptome

Simptomi nizkega krvnega tlaka so: 

– šibkost, 

– utrujenost,

– občutek praznine v glavi, 

– omotica, 

– motena koncentracija, 

– zamegljen vid, 

– slabost, 

– hitro in plitvo dihanje, 

– hladna in bleda koža ter

– žeja. 

Poleg kronično nizkega krvnega tlaka lahko težave povzroči tudi nenaden padec krvnega tlaka. Če na primer zgornji tlak pade s 110 na 90, lahko občutite blago omotico ali kratkotrajno omedlevico, saj možgani nenadoma ostanejo brez zadostne količine kisika. Mnogo ljudi prenaša nizek krvni tlak brez večjega nelagodja. Če imate običajno nizek sistolični in diastolični krvni tlak in se počutite dobro, zadoščajo občasni zdravniški pregledi. Če so simptomi hipotenzije pogosti ali hudi, se za izboljšanje kakovosti življenja posvetujte z zdravnikom, tudi zato, ker gre lahko v tovrstnem primeru za resnejše stanje. Spremljajte stanje in beležite, v katerih situacijah se pojavijo simptomi.

Oblike in vzroki hipotenzije

Medicina pozna več vrst hipotenzije. Pojav nizkega krvnega tlaka po obroku imenujemo postprandialna hipotenzija. Vpliva predvsem na starostnike in je posledica navala krvi v organe prebavnega sistema po obroku. Posturalna ali ortostatska hipotenzija se pojavi v stoječem položaju. Najpogosteje se pojavi ob vstajanju, ko gre zaradi spremembe položaja in gravitacije del krvi v spodnji del telesa. Najbolje je vstajati postopoma – najprej sedite, nato pa vstanite. Posturalna hipotenzija je pogostejša pri starejših in prizadene kar petino starostnikov. Hipovolemični šok je najhujša oblika hipotenzije. Gre za nenaden in močan padec tlaka, zaradi katerega tkiva ostanejo brez zadostne količine kisika. Pojavi se zaradi močne krvavitve, anafilaktičnega šoka ali zastrupitve s krvjo. Za reševanje življenj je potrebna takojšnja medicinska pomoč.

Nizek krvni tlak je lahko posledica več zdravstvenih stanj, od nenevarnih do resnih.

– Dehidracija vodi do nizkega krvnega tlaka, ker se zaradi zmanjšane količine tekočine zmanjša tudi količina obtočne krvi. Vzrok je lahko nezadosten vnos ali prekomerna izguba tekočine.

– Nosečnost. Ko se žilni sistem med nosečnostjo širi, se krvni tlak običajno znižuje. V prvih 24 tednih zgornji tlak običajno pade za deset, spodnji pa za 15 milimetrov živega srebra. Vrednosti se po porodu praviloma vrnejo v normalno stanje.

– Hormonske motnje. Hipoaktivna ali hiperaktivna ščitnica s pomanjkanjem ali presežkom ščitničnih hormonov povzroča nizek krvni tlak.

– Težave s srcem. Zelo počasen pulz (bradikardija), srčni napad ali srčno popuščanje lahko vodi tudi do nizkega krvnega tlaka.

Ublažite nelagodje

Če je vzrok hipotenzije nejasen ali nimate posebne terapije, je priporočljivo čez dan piti več vode, čajev in sokov, da zvišate krvni tlak in ublažite nelagodje. Izogibajte se obilnim obrokom, zlasti tistim, bogatim z ogljikovimi hidrati; jejte več manjših raznolikih obrokov; v jedilnik vključite sadje in zelenjavo, polnozrnat kruh, ribe, pusto piščančje meso in purana. Preizkusite elastične kompresijske nogavice, ki so priporočljive za motnje venske cirkulacije, saj preprečujejo zastajanje krvi na obodu telesa.

Gibanje spodbuja krvni obtok

Pri nizkem krvnem tlaku priporočamo redno vadbo za boljšo cirkulacijo. Koristne aktivnosti so hoja, plavanje, kolesarjenje in druge aerobne vaje. Izogibajte se vajam z nenadnimi spremembami položaja telesa in tistim, pri katerih je glava pod nivojem srca. Čeprav gravitacija potisne kri navzdol, ko se ta dvigne, telo to kompenzira s pospeševanjem bitja srca in zožitvijo krvnih žil, tako da pride v možgane dovolj krvi. 

Pri nekaterih ljudeh je mehanizem kompenzacije moten, kar vodi do padca tlaka. Drugi vzroki za nizek krvni tlak so nadledvična insuficienca, nizek krvni sladkor, diabetes zaradi dehidracije ob povečanem uriniranju, pomanjkanje vitaminov B9 in B12, triciklični antidepresivi in ​​uporaba viagre.

Povzeto po Adiva.hr.