Zakaj so zobje občutljivi?

Vsi poznamo tisti neprijetni občutek skelenja, ko spijemo vroč čaj, gazirane pijače, zaužijemo sadje in zelenjavo, ki predstavljajo kislo okolje, si poleti privoščimo sladoled ali pa le vdihnemo hladen zrak. Skelenje ni nekaj samoumevnega, ampak pomeni, da se z zobom nekaj dogaja. Toda kaj? Težava je v sklenini. Zobna sklenina je namreč tista plast zoba, ki varuje zob pred kemičnimi (kislo, sladko) in toplotnimi (vroče, mrzlo) dražljaji. Kadar pa sklenina na določenemu delu zoba ne pokriva notranje zobovine – dentina v celoti, lahko zob ob dražljaju zaskeli. Dentin vsebuje na tisoče drobnih kanalčkov, ki potekajo v živčno središče zoba – pulpo, in je zato bolj občutljiv na dražljaje.

Zobje so lahko občutljivi tudi, kadar se dlesen umakne od zobnega vratu in korenine, saj sklenina pokriva dentin le na zobni kroni in sega le rahlo pod dlesen. Vzrok za umik dlesni je lahko vnetje ali zelo intenzivno ščetkanje, stalno prisoten zobni kamen ali redkeje poškodba. Lahko pa občutljivost nastane tudi zaradi žvečenja, nočnega stiskanja ali škrtanja.

Sklenina je namreč na zobnem vratu tanka kot luska, zato se sčasoma odlušči in razgali se, kot rečeno, dentin, ki je pod njo. Temu pojavu rečemo abfrakcija. Kadar se razgaljeno območje bolj obrablja, lahko nastane vdolbinica, klinast defekt, ki mu rečemo erozija. Občutljivost lahko nastane še kot posledica kislinske erozije. Kadar je okolje v ustih zelo kislo, se lahko pretirano obrabijo celo grizne ploskve zob. Kislinsko erozijo povzroča uživanje kisle hrane, ki se nam morda sploh ne zdi kisla (gazirane pijače, sadni sokovi, solate …), želodčna kislina pri želodčnih težavah, bulimiji …

Kaj lahko storimo?

Ob vsakem skelenju seveda še ni treba obiskati zobozdravnika. Obiščemo ga, če občutljivost zoba traja še lep čas po tem, ko smo dražljaj umaknili. Predvsem je pomembno ugotoviti vzrok, mesto in način občutljivosti, da zobozdravnik lažje svetuje ravnanje ali zdravljenje

Včasih pomaga že, če zmanjšamo vnos kislih živil ali izperemo usta po zaužitju živil, ki so povzročila bolečino. Na ta način namreč izperemo kislost v ustih in dvignemo pH-vrednost.

Težave lahko odpravi ustrezna zobna pasta

Najbolj pa situacijo lahko izboljšamo z uporabo ustrezne zobne paste, svetujejo zobozdravniki. Zobne paste, ki vsebujejo fluor, so še vedno prva izbira za nego zob, a se zobozdravniki ne zavedajo dejstva, da obstajajo izdelki brez fluora, ki spodbujajo remineralizacijo zobne sklenine. Fluor ima sicer pozitiven učinek na zdravje zob, ampak le kadar ni njegova koncentracija previsoka. Fluorovi izdelki namreč delujejo tako, da otrdijo površino sklenine, vendar je ne popravijo.

V primeru občutljivosti zob pa tudi za nego povsem zdravih zob je zato idealna izbira zobna pasta Biorepair, ki vsebuje patentirano formulo microRepair®, ki popravlja zobno sklenino. Če fluor v zobnih pastah le otrdi površino sklenine, microRepair® uspe sklenino tudi popraviti. Tako sklenina kot dentin sta namreč sestavljena v večjem odstotku iz hidroksiapatita – snovi, ki jo vsebuje tudi formula microRepair®. Prav zato se ta snov lahko veže na površino zob in zakrije ali zapolni mikrorazpoke in praske, ki nastajajo na površini zoba. Na ta način zobe obvaruje pred nadaljnjim propadanjem, zmanjša občutljivost zob in zaščiti sklenino.

Prevelik vnos fluora lahko povzroči tudi zobno fluorozo. V primeru zobne fluoroze so zobje zelo odporni proti odpadanju, vendar nimajo najbolj privlačnega videza. Resna zobna fluoroza pusti na zobeh madeže in jih naredi bolj krhke, z uporabo zobne paste Biorepair pa teh težav ni. Na voljo je več različnih vrst zobne paste Biorepair, ki so namenjene različnim uporabnikom.

Nasveti za zdrave zobe

Kot rečeno, na zdravje zob in dlesni vpliva več dejavnikov, zato si bleščečega nasmeha ne bomo zagotovili le z uporabo ustrezne zobne paste. Kaj torej še lahko storimo?

● Zobe naj bi si temeljito umili dvakrat na dan, in sicer zjutraj in zvečer. Zanimivo pa je, da si velik odstotek ljudi sploh ne ščetka zob pravilno. Glavo ščetke moramo namestiti na zobe, nato konico ščetke postaviti pod kot 45 stopinj glede na rob dlesni. Zobe ščetkamo s krožnimi gibi, od dlesni proti zobu, torej od rožnatega dela proti belemu. Po vsakem zobu s ščetko potegnimo približno desetkrat, še vedno od dlesni proti konici zoba. Na ta način očistimo zobe z zunanje in notranje strani ter grizne ploskve. Notranje ploskve zob bomo najbolje očistili tako, da ščetko obrnemo vertikalno. Nežno s ščetko podrgnemo še po jeziku, da z njega odstranimo bakterije, lahko pa to storimo tudi s posebnim strgalom za jezik. Pomembna je tudi ustrezna zobna ščetka.

● Zobozdravniki priporočajo tudi uporabo zobne nitke. Ta lahko prepreči zastajanje hrane v kontaktih med dvema zobema. Tam, kjer karies največkrat nastaja. Prav zato bi morali zobno nitko uporabljati vsak dan.

● Veliko lahko storimo že izogibanjem hrani, ki škodi zobem. In kot nas opozarjajo že od nekdaj, je največji sovražnik zob sladkor. Ta namreč hrani škodljive bakterije, ki proizvajajo kislino, ta pa razgradi zaščitno površino naših zob. Pojavijo se luknjice v zobeh, zobna gniloba in druge tovrstne težave. Sladkorji se skrivajo v številnih jedeh, ne le v sladkarijah. Med drugim jih vsebujejo sadni jogurti, določena vložena zelenjava, kečap, razni namazi, kosmiči in seveda številni sokovi ter vode z okusom.

Če povzamemo, lahko le ob redni in temeljiti ustni higieni, rednih obiskih zobozdravnika in izogibanju jedem ter pijačam, ki škodijo našim zoben, ohranjamo zdrav in bleščeč nasmeh.

Sponzorirana vsebina