Kako razvijemo odvisnost od sladkorja? 

Skoraj vsakemu je znano poseganje po sladkih dobrotah, ko je čustveno na tleh in potrebuje kanček vzpodbude. Uživanje sladkorja ustvari kratkoročno dobro počutje in poviša energijo. Nekatere študije so pokazale, da je sladkor podobno zasvajajoč kot denimo kokain, saj sprošča dopamin, kar je tudi bistvena povezana med sladkorjem in zasvojenostjo. Podobno kot druge kompulzivne navade ali vedenjske odvisnosti so k odvisnosti od sladkorja še posebej nagnjeni ljudje z motnjami razpoloženja, tesnobo in kroničnim stresom. Tudi osebe, ki pogosto trpijo zaradi utrujenosti in izčrpanosti, pogosteje posegajo po sladki hrani oziroma hrani bogati z ogljikovimi hidrati. Zaradi sproščanja endorfinov v telesu doživijo naval energije in posledično boljše počutje. V takšnih primerih lahko pride do odvisnosti od sladkorja, saj posameznik povezuje boljše psihično počutje z navalom energije, ki ga dobi s strani sladkih živil – in začaran krog je sklenjen. Številni imajo močna hrepenenja po sladkarijah, ko so razdražljivi, slabovoljni, razočarani in ko imajo čustvena nihanja. Sčasoma imajo vedno manj nadzora pri uživanju tovrstnih živil, težje se jim izogibajo, zato lahko razvijejo odvisnost. 

»Krog nagrajevanja«: ko za občutek ugodja potrebujemo vedno več sladkarij

Za razumevanje zasvojenosti s sladkorjem je bistvenega pomena poznavanje kroga oziroma zanke nagrajevanja. Dopamin je nevrotransmiter, ki je ključen del ’kroga nagrajevanja’, povezanega z zasvojenostjo. Ko določeno vedenje (npr. poseganje po sladkem) povzroči prekomerno sproščanje dopamina, oseba začuti prijetno ’visoko’ stanje, ki si ga želi ponovno doživeti, zato to vedenje ponovi (npr. gre še po več sladkega). Z vse pogostejšim ponavljanjem takšnega vedenja pa se možgani prilagodijo in sproščajo vedno manj dopamina. Tako je edini način, da se oseba počuti spet prijetno, ta, da ponavlja vedenje vedno pogosteje in bolj intenzivno, kar sčasoma privede do zlorabe snovi  - v tem primeru sladkarij. Če posplošimo, nas v tem primeru vodi ’kemija’ v možganih, kar pripelje do kompulzivnega vedenja, posledično tudi povišane telesne teže, hormonskega neravnovesja, glavobolov in drugih zdravstvenih težav. 

Znaki odvisnosti

Za razliko od ostalih motenj kompulzivnega vedenja in konzumiranja določenih (prepovedanih) snovi je zasvojenost s sladkorjem enostavno opaziti. Najbolj jasni znaki vključujejo uživanje večjih količin hrane in pijače, polne sladkorja. Posameznik lahko nenehno je, pogosto tudi iz samega dolgčasa, stresa ali nerazpoloženja. Sladkor je tako rekoč ’hitra rešitev’ v napornem tempu življenja; poleg tega, da dvigne nivo energije in izboljša razpoloženje, je še dobrega okusa. Prav zato ima zasvojenost s sladkorjem močno povezavo s čustvenim prehranjevanjem.

→ Sladkor in prenajedanje

Še posebej zaskrbljujoč vidik odvisnosti od sladkorja je prenajedanje. Pri prenajedanju gre za uživanje (pre)velikih količin hrane v kratkem časovnem oknu, čemur sledijo občutki krivde, sramu in gnusa. V psihološkem smislu gre za način, s katerim oseba uravnava svoja čustva. Pri tem je pomembno vedeti, da je sladkor le kratkoročna rešitev za odklone v čustvenih stanjih. 

→ Sladkor in tesnoba

Tesnoba in močno hrepenenje po sladki hrani imata neposreden odnos. Zaradi tesnobe se sprošča stresni hormon kortizol, kar nekaterim popolnoma zaustavi občutek lakote. Druge pa lahko vzpodbudi k neobvladljivi želji po sladkem. V primerih odvisnosti od sladkorja, ki je povezana s tesnobo, je končni rezultat pogosto povečanje telesne teže. Kljub temu, da sladkor na začetku sicer poveča raven serotonina v možganih, pa lahko tesnobo še poslabša, saj kasnejši padec sladkorja poveča občutke utrujenosti in depresije. 

Zmanjševanje sladkorja v prehrani

Številni, ki iz svoje prehrane izločijo sladkor, izkusijo odtegnitvene simptome, kot so razdražljivost, nizko razpoloženje, manj energije, občutek megle v glavi, neosredotočenost, nizka koncentracija, slabost, napenjanje ... Zaradi vsega naštetega se zato mnogi hitro vrnejo na stara pota in nadaljujejo z uživanjem sladkih živil. Veliko boljša alternativa je poiskati zdrav in naraven nadomestek, s katerim zamenjamo nezdrava živila ter si tako postopoma povrnemo nadzor. Sprememba pa se začne šele takrat, ko si priznamo, da imamo težavo. Če takšne nezdrave navade pri sebi opažamo že dlje časa, je priporočljiv posvet z zdravnikom, ki nas lahko usmeri tudi v urejanje prehranskih navad pod vodstvom ustreznega specialista. 

Viri: Healthline / AddictionCenter