Kako ugotovimo, da pacient potrebuje napotitev na ortodontsko zdravljenje?

Spremljanje razvoja čeljusti in ugriza se začne že v zgodnjem otroštvu, ko med rednimi obdobnimi pregledi spremljamo izraščanje mlečnih in kasneje stalnih zob ter odnos zgornje in spodnje čeljusti. V ta namen uporabljamo klasifikacijo po Angle-u, ki ugriz razdeli v tri razrede glede na odnos stalnih šestic in trojk. 

Razred 1 je t. i. pravilen ugriz. 

Razred 2 je razdeljen v dva podrazreda, obema pa je skupno, da je spodnja čeljust glede na zgornjo postavljena nekoliko bolj nazaj. 

V razredu 3 (progenija) pa je spodnja čeljust postavljena bolj naprej glede na zgornjo, vizualno je brada v takem primeru bolj izrazita, kar lahko opazimo že v mlečnem zobovju. Poleg te razvrstitve opazujemo še potencialni razvoj odprtega griza (odprt prostor med sprednjimi zgornjimi in sprednjimi spodnjimi zobmi) ter križnega griza (zobje zgornje čeljusti ne segajo preko spodnjih zob, zgornja čeljust je glede na spodnjo preozka).

Kako napotimo otroka k ortodontu?

Ko pri otroku ugotovimo potrebo po ortodontskem zdravljenju, ga napotimo na zdravljenje k specialistu ortodontu. Napotnice za ortodonta so v Sloveniji trajne, kar pomeni, da dobimo eno napotnico, ki velja za celoten čas zdravljenja. Pred izdajo napotnice ali najkasneje ob izdaji, otroka napotimo tudi na ortopan, to je rentgenska slika, ki nam prikaže vse prisotne mlečne in stalne zobe, oba čeljustna sklepa ter spodnjo in zgornjo čeljust. 

Pred pričetkom ortodontskega zdravljenja je treba odstraniti vse kariese, doseči optimalno ustno higieno in pozdraviti potencialno vnete dlesni. Ravno tako otroka v splošni zobozdravstveni ordinaciji seznanimo z miofunkcionalnimi vajami, ki so potrebne za držo zaprtih ust, dihanje na nos in držo jezika na nebu. 

Katere stopnje nujnosti poznamo v ortodontiji?

V nasprotju z večino ostalih specialnosti v ortodontiji ne poznamo nujnih stanj ali stanj, ki bi zahtevale napotitev pod zelo hitro. Možni sta le hitra in redna obravnava pri ortodontu, čakalne dobe za obravnave pa se med izvajalci in regijami lahko kar precej razlikujejo. 

Kdaj otroka napotimo k ortodontu pod hitro v mlečnem zobovju?

Mlečno zobovje je v ustih prisotno do nekje šestega leta, ko pričnejo v usta izraščati stalni sekalci in šestice. V tem obdobju smo najbolj pozorni na razvoj progenije ter odprtega in križnega griza. V tem primeru pacienta napotimo k ortodontu s stopnjo nujnosti HITRO. Zelo smo pozorni tudi na prisotnost vrzeli med mlečnimi zobmi v starosti do osmega leta, saj mlečni zobje, ki so v tem času še postavljeni tesno skupaj, nakazujejo pomanjkanje prostora za izrast stalnikov.

Kdaj otroka napotimo k ortodontu pod HITRO v zgodnjem menjalnem obdobju?

Zgodnje menjalno obdobje zajema izrast stalnih sekalcev in šestic. V tem obdobju napotitev k ortodontu s stopnjo nujnosti HITRO predvidevajo zelo izraziti razred 2, globoki griz (zobje spodnje čeljusti grizejo v predel dlesni za zgornjimi stalnimi zobmi), izrazito tesno stanje spredaj (rotirani zobje, vidno pomanjkanje prostora) ter nadštevilčni zobje (največkrat se pojavi dodaten zob med zgornjima sprednjima sekalcema). 

Kdaj otroku pripada ortodontsko zdravljenje na stroške ZZZS?

Na pregledu pri ortodontu se določi stopnja nepravilnosti, ki se jo točkovno ovrednoti z EF indeksom. Nepravilnosti, ki so ovrednotene z manj kot 15 točkami, so blažje in ne sodijo v zdravljenje, ki ga krije ZZZS. Nepravilnosti, ki so točkovane s 15 ali več točkami, pa se delijo na srednje, težke in zelo težke ter so, v kolikor je bil pregled pri ortodontu opravljen do dopolnjenega 16. leta, krite v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po dopolnjenem 17. letu in pri lažjih nepravilnostih pa je možno samoplačniško zdravljenje.

Kako lahko doma poskrbimo, da otrok ne bo potreboval obsežnega in večletnega ortodontskega zdravljenja?

Daleč najpomembnejša je ustrezna ustna higiena. Prehitra izguba mlečnih zob namreč lahko vodi v pomanjkanje prostora za izrast stalnikov. Največkrat je težava pri zobu, ki zadnji izraste na svoje mesto, kar je v zgornji čeljusti podočnik oziroma trojka in v spodnji drugi premolar oziroma petica. Poleg preprečevanja prehitre izgube mlečnih zob so zelo pomembne tudi razvade, kot je na primer sesanje dude ali palca, ki vztraja po dopolnjenem letu in pol. 

Duda ali palec namreč preprečujeta pravilen položaj jezika, ki mora biti pri zaprtih ustih postavljen za zgornjimi sprednjimi zobmi in ne sme ležati na ustnem dnu. Ravno tako je dobro, da smo kot starši pozorni na otrokovo držo in dihanje. Ali ima otrok morda veliko odprta usta in diha na usta? Ali pa morda ponoči slišimo smrčanje ali škrtanje? Vse to nakazuje na napačno funkcijo mišic jezika, napačno dihanje in požiranje, kar lahko povzroči veliko nepravilnosti v samem razvoju. V takem primeru je smiselno razmisliti o pričetku miofunkcionalne terapije, ki je lahko predstopnja ortodontski terapiji ali pa samostojna terapija.

Ortodontske nepravilnosti, sploh če med to štejemo tudi nepravilne funkcije mišic jezika, nepravilno dihanje in požiranje, so med otroki zelo pogoste. Zaradi podhranjenosti sistema so čakalne dobe pri ortodontih dolge, kar poslabša otrokovo prvotno stanje in hkrati ortodontsko terapijo podaljša. 

Zato je smiselno in priporočljivo, da delujemo preventivno in poskrbimo za optimalno higieno in pravočasno odpravo navad, kot so sesanje palca in dude. Na tak način zmanjšamo možnosti, da bo naš otrok potreboval dolgotrajno ortodontsko terapijo ali zaradi predolgih čakalnih dob samoplačniško sanacijo stanja v odrasli dobi.