Že v otroštvu se namreč izoblikujejo ne le močne preference do okusov, temveč tudi do blagovnih znamk. Prav otroci so pogosto tarča zelo dovršenih marketinških pristopov pri oglaševanju in predstavljanju živil, vendar zaradi njihove omejene sposobnosti za ustrezno razumevanje oglasa lahko prihaja do tveganja, da so otroci spodbujeni k uživanju živil z manj ugodno hranilno sestavo. Da bi ugotovili, kakšna je prehranska kakovost živil z otrokom privlačno embalažo, so v okviru državnega raziskovalnega projekta "Sladkor v prehrani", ki ga financirata ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost, pregledali preko 10.000 prehranskih izdelkov iz slovenskega tržišča. Ugotovili so, da ima velika večina živil, ki na embalaži prikazujejo otrokom privlačne elemente, pogosto izrazito manj ugodno hranilno sestavo. Največkrat so se tovrstni elementi pojavljali na žitih za zajtrk, sladkarijah in sladoledih.

V raziskavi so našli posamezne primere, ko so se otrokom privlačni grafični elementi nahajali tudi na živilih z ugodno hranilno sestavo, kar kaže na to, da so tudi na tem področju možne dobre prakse. Kljub temu na osnovi rezultatov raziskave priporočamo, naj bodo starši pri izbiri živil v embalaži, ki prikazuje npr. junake iz risank ali druge otrokom privlačne elemente, še posebej pozorni na hranilno sestavo teh živil. Pri izbiri živil je pomembno preveriti seznam sestavin ter hranilno sestavo, še posebej vsebnost sladkorjev, soli in nasičenih maščob.

Debelost in prekomerna telesna masa tako v svetu kot v Sloveniji predstavljata velik javno-zdravstveni problem. Dokazano je, da so prekomerno težki otroci tudi v odrasli dobi bolj nagnjeni k debelosti, s tem pa tudi k razvoju različnih kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so med najpogostejšimi vzroki smrti v sodobnem svetu. Pri izboru živil imata pomembno vlogo tudi oglaševanje in način predstavljanja posameznih prehranskih izdelkov.

Učinkom oglaševanja so še posebej podvrženi otroci, zlasti, kadar je način predstavljanja izdelkov takšen, da je otrokom privlačen in se z njim zlahka poistovetijo. Na embalažah prehranskih izdelkov pogosto opazimo otrokom zanimive elemente, kot so različne risane figure, junake, ki jih otroci poznajo iz risank in filmov, proizvajalci pa pogosto uporabljajo tudi žive barve in otroško pisavo ter like, ki hitreje pritegnejo otroško pozornost. Študije so pokazale, da želje otrok pogosto vplivajo tudi na nakupne odločitve staršev, torej proizvajalci s tovrstnim izpostavljanjem določenih izdelkov ciljajo tudi na to, da jih bodo odrasli raje kupili za svoje otroke. Različne raziskave so namreč potrdile, da so otroci bolj naklonjeni prehranskim izdelkom z njim privlačnejšo embalažo, saj so mnenja, da so tovrstni izdelki okusnejši in bolj zabavni od ostalih. Dolgoročno ima takšno predstavljanje živil lahko škodljive vplive, predvsem kadar gre za prehranske izdelke z manj ugodno hranilno sestavo. Med tovrstne izdelke sodijo živila z visoko vsebnostjo sladkorja, maščob in soli, ki naj jih otroci ne bi uživali pogosto oz. v večjih količinah.

Prehranska kakovost živil, namenjenih predvsem otrokom, je obravnavana tudi v okviru državnega raziskovalnega projekta "Sladkor v prehrani", ki ga financirata ministrstvo ta zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Pomemben del projekta je tudi vrednotenje hranilne sestave živil, kjer se osredotočajo tudi na količino dodanih sladkorjev v živila. Le-ti so namreč pogosta sestavina predpakiranih živil, čeprav njihov visok prehranski vnos poveča tveganje za zobno gnilobo, prekomerno telesno maso, sladkorno bolezen in druge zdravstvene težave. Pri raziskovanju strokovnjake sicer zanima tudi celokupna prehranska kakovost živil, vključno z vsebnostjo soli in nasičenih maščob, katerih prehranski vnos prav tako želimo omejevati.

Živa Lavriša, univ. dipl. inž. živ. tehnol., Inštitut za nutricionistiko je pojasnila: "Raziskavo smo izvedli na vzorcu živil, ki je obsegal preko 10 tisoč prehranskih izdelkov, ki so bili na voljo v slovenskih trgovinah v letu 2015. Otrokom privlačne grafične elemente na embalažah prehranskih izdelkov smo zasledili na dobrih 5 % izdelkov. Med takšne elemente smo uvrščali pojavljanje risanih in fantazijskih junakov, elementov živih barv in otroške pisave ter ostalih otrokom privlačnih motivov. Največkrat so se ti elementi pojavljali v skupinah živil žit za zajtrk, sledile so sladkarije ter sladoledi. Sestavo živil smo ovrednotili s pomočjo prehranskega profiliranja živil, orodja, ki nam omogoča razlikovanje med živili z bolj in manj ugodno hranilno sestavo. Profiliranje oz. razvrščanje živil smo izvedli z upoštevanjem priporočil Svetovne zdravstvene organizacije. Zelo zaskrbljujoč je podatek, da smo za kar 93 % prehranskih izdelkov, na embalažah, na katerih smo našli otrokom privlačne elemente predstavljanja živil, ugotovili, da imajo manj ugodno hranilno sestavo. Pri živilih, na katerih na označbi ni bilo elementov predstavljanja otrokom, je bil delež živil z manj ugodno hranilno sestavo nižji, in sicer 73 %."

Glede na rezultate raziskave na Inštitutu za nutricistiko ugotavljajo, da je na tem področju še precej prostora za izboljšave. Rezultati tujih raziskav kažejo, da otroci raje izbirajo živila z njim privlačnimi elementi, ne glede na to, kakšna je njihova hranilna sestava, saj nimajo znanja, ki bi jim omogočalo prepoznavanje živil z manj ugodno hranilno sestavo. Uporaba otrokom privlačnih elementov bi bila lahko torej zelo uporabna pri spodbujanju uživanja bolj zdravih živil pri otrocih.

Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: "Želimo si, da bi proizvajalci otrokom privlačne elemente uporabljali na embalažah živil z najbolj ugodno hranilno sestavo in jih na ta način naredili zanimivejše za otroke. Nekaj takšnih primerov dobre prakse smo na tržišču že opazili, kar je vsekakor spodbudno, vendar pa bi takšnih praks moralo biti več. V splošnem stanje na tem področju lahko ocenjujemo kot problematično, zato je nujno spodbujanje živilske industrije h krepitvi spreminjanja sestave živil in izboljševanje hranilne sestave, ne zavajajočemu označevanju in oglaševanju, na drugi strani pa je pomembno tudi ozaveščanje potrošnikov. Na osnovi rezultatov raziskave lahko podamo splošno priporočilo, da naj bodo starši pri kupovanju živil še posebej pozorni, kadar le-ta na embalaži prikazujejo npr. junake iz risank ali druge otrokom privlačne elemente. Preverijo naj sestavine ter hranilno sestavo takšnih živil, pri čemer naj bodo še posebej pozorni, da vsebnost sladkorjev, soli in nasičenih maščob ne bo previsoka." V pomoč pri tem jim je lahko tudi letos predstavljena brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, ki uporabnikom v treh korakih, v barvah semaforja, predstavi prehranski profil izbranega živila. Aplikacijo so razvili Inštitut za nutricionistiko, Institut Jožef Stefan in Zveza potrošnikov Slovenije kot del aktivnosti nacionalnega programa "Dober tek Slovenija", v sofinanciranju ministrstva za zdravje. Že v prvih dveh mesecih delovanja pa jo je na telefon naložilo preko 40.000 uporabnikov.

Omeniti velja še, da je v Sloveniji oglaševanje živil otrokom že delno regulirano, vendar le za oglaševanje na televiziji. Rezultati raziskave Inštituta za nutricistiko nakazujejo, da bi bilo podobne omejitve primerno uporabljati širše, tudi za označevanje živil, pri čemer bi bilo najučinkovitejše, če bi bili ukrepi sprejeti harmonizirano na ravni celotne Evropske unije.