V katerih živilih najdemo pesticide?

V živilih najdemo ostanke pesticidov, ne pesticide. Pod tem terminom mislimo na ostanke aktivnih snovi in njihove razgradne produkte. Gre za kemikalije, ki se uporabljajo za zaščito rastlin med rastjo pred številnimi škodljivci in boleznimi.

Slovenija je del enotnega trga EU; po podatkih Evropske agencije za varnost hrane – zadnji so iz leta 2016 – pa so z ostanki pesticidov v EU najbolj obremenjena jabolka, zelena solata, breskve in paradižnik.

Toda treba je vedeti, da na področju uporabe pesticidov velja stroga zakonodaja. Večina pregledanih vzorcev hrane – in takih je kar 96,2 odstotka – ustreza zakonodajnim vrednostim. Kar 51 odstotkov pregledanih vzorcev merljivih količin ostankov pesticidov ne vsebuje. To torej ne pomeni, da kar vsa jabolka ali solata ali paradižnik vsebujejo veliko število ostankov pesticidov. Gre za skupne podatke.

Mejne vrednosti, ki so določene v evropski zakonodaji, so bile na celotnem trgu Evropske unije presežene v 2,4 odstotka primerov. To je nizek odstotek, v Sloveniji pa je celo za polovico nižji. Pri nas je bilo takih vzorcev, ki so bili potem umaknjeni s trga, za odstotek.

Na ostanke pesticidov se preverja tudi ekološko pridelano hrano in leta 2016 je bilo pričakovano 83 odstotkov vzorcev brez merljivih količin ostankov pesticidov. Visok delež – 98,7 odstotka – pa ustreza zahtevanim kriterijem glede pesticidov. Seveda lahko ekološko pridelana hrana vsebuje tudi okoljska onesnaževala.

Glede uradnega nadzora lahko še dodam, da je Slovenija med vsemi državami članicami EU na devetem mestu po številu analiziranih vzorcev na 100 tisoč prebivalcev. Smo pred Avstrijo in Italijo. Polovica vzetih vzorcev je po poreklu iz Slovenije, ostali so iz EU in drugih držav.

V enem živilu lahko sicer najdemo tudi ostanke več pesticidov. Kar tretjina je takih živil in po podatkih Evropske agencije za varnost hrane je to najpogosteje pri kosmuljah, hmelju, grenivkah, ribezu, robidah, namiznem grozdju, malinah in jagodah. Jagodičje je torej praviloma bolj obremenjeno z več ostanki pesticidov.

Na inštitutu smo preučevali tudi tako imenovani kumulativni vnos pesticidov. In sicer pri dveh skupinah pesticidov – organofosfornih in karbamatnih. Spremljali smo količine njihovih ostankov pri sadju in zelenjavi, ki so ga zaužili slovenski osnovnošolci. Zaključek je bil, da je bila ocenjena skupna izpostavljenost izjemno nizka in ni predstavljala tveganja za zdravje.

Svetujete, da vseeno bolj posegamo po ekološko pridelani hrani?

Vendar pa mi podpiramo povečano dostopnost ekološko pridelane hrane. To pa zato, ker vemo, da je v Sloveniji to mogoče in ker se nam zdi tako širše gledano to nek primeren način pridelave hrane. Vendar se moramo zavedati, da trenutno ekološka hrana predstavlja le manjši delež na trgu in tako ne more biti dostopna vsem prebivalcem. Podpiramo pa povečano ponudbo ekološko pridelane hrane v vrtcih in šolah. Otroci so bolj občutljivi na morebitna takojšnja tveganja za zdravje, hkrati bodo živeli še dolgo in bodo lahko še izpostavljeni kemikalijam iz različnih virov.

Kako še lahko čim bolj zmanjšamo potencialen vnos ostankov pesticidov v telo?

Kaj lahko dosežemo s pranjem?

Je morda pri kakšnih živilih bolje poseči po tistih ekoloških, pri drugih pa ni tako nujno?

Na to vprašanje ni mogoče tako lahko odgovoriti. Na splošno mislimo, da hrane ni treba ločevati na tak način. Morda smo lahko le pri tistih živilih, ki jih pojemo več, pozornejši, da izbiramo različne načine pridelave, različne dobavitelje. Ampak bolj pomembno je res, da sadja in zelenjave sploh zaužijemo dovolj. Morda bi dodala še to, da je bolj priporočljivo zaužiti zamrznjeno sadje ali zelenjavo, kot pa kupovati svežo, ko ni v sezoni. Denimo sedaj je bolje poseči po zamrznjenih kot svežih jagodah. 

Kako nam pesticidi škodijo?

Kot že ime pove, so to snovi, ki so strupene za žive organizme. To velja tudi za ostanke pesticidov. Učinki teh snovi so lahko takojšnji ali dolgotrajni. Zelo je odvisno od odmerkov in načinov izpostavljenosti. Nekateri so pesticidom izpostavljeni tudi na delovnem mestu, v okolju itn.

Danes pesticide uporabljamo pri pridelavi hrane, za to smo se odločili in malo prepozno je, da o tem razpravljamo, ko so živila že na policah in našem krožniku. Morajo pa biti postopki, ki privedejo do dovoljenja, da se nek pesticid sploh lahko uporablja, znanstveni in transparentni. Izvajati jih morajo neodvisne ustanove in strokovnjaki, ki se na to spoznajo. In uporaba pesticidov v EU in drugod ni dovoljena kar tako, ampak na podlagi ocene njihovih potencialnih vplivov na zdravje ljudi in okolje. To vključuje serijo znanstvenih testiranj in presoj. Še enkrat bi torej poudarila, da je hrana, ki je na trgu, tudi če vsebuje ostanke pesticidov, pridelana na način, da je varna.