Ko govorimo o sladkih pijačah, mislimo na vse pijače, ki jim je dodan sladkor: na gazirane in negazirane, na sokove, energijske in športne pijače. Na strani harvardske šole za javno zdravje so zapisali, da so te največji vir sladkorja v prehrani Američanov. Če si bomo sami v čaj ali kavo vmešali nekaj sladkorja, verjetno ne bo šlo za ogromen odmerek. V sladkih pijačah pa je res lahko kar veliko sladkorja. Poleg tega jih lahko naenkrat precej spijemo.

Sladkor je tudi v sadju, ki pa ima še vlaknine. Slednje upočasnijo prebavo živila, s tem tudi prebavo sladkorja. Tako se telo z njim lažje spopade. V sokovih skoraj ni vlaknin, zato se hitro prebavijo. Sladkor v veliki količini pride do jeter, ki se s tako velikim odmerkom ne morejo spopasti. To škodi.

Nedolgo tega smo se o sladkorju v prehrani pogovarjali s prehransko strokovnjakinjo Mojco Cepuš. Cel intervju si preberite  v povezavi spodaj.

Povedala je, da 10 do 20 odstotkov energijske vrednosti, ki jo zaužijemo v enem dnevu, lahko predstavlja nezdrava hrana, torej tudi sladkor. A ker sladkih pijač lahko spijemo res veliko, včasih težko ocenimo, kolikšno energijsko vrednost smo zaužili.

Cepuševa je še pojasnila, da se športnikom, ki potrebujejo veliko energije, po drugi strani priporoča uživanje sladkih pijač in belega rafiniranega sladkorja.

Še njen odgovor na naslednje vprašanje vam morda pride prav:

Je res sladice bolje jesti dopoldne?

"Če hujšamo, je sladico bolje pojesti dopoldne. Sicer pa denimo pred športno aktivnostjo za dodatno energijo. Prav tako si jo lahko privoščimo takoj po športni aktivnosti, saj bo šel sladkor v glikogenske zaloge in ne v maščobno tkivo. Če ga ne pojemo preveč seveda. Količina je v vsakem primeru pomembna."

Na spletni strani harvardske šole za javno zdravje so zapisali, da so že prej druge študije dokazale povezavo med uživanjem sladkih pijač in večjim tveganjem za prekomerno težo, sladkorno boleznijo tipa dva, boleznimi srca in ožilja ter srčno ali možgansko kapjo. Njihova študija naj bi prva analizirala povezavo med uživanjem sladkih pijač in umrljivostjo.

Vzeli so podatke 80.647 žensk in 37.716 moških. Vsi so sodelovali v dveh drugih longitudinalnih študijah.

Tudi ko so upoštevali druge dejavnike tveganja, so ugotovili, da več kot oseba spije sladkih pijač, večje je njeno tveganje za prezgodnjo smrt iz katerega koli razloga.

V primerjavi s tistimi, ki po takšnih pijačah niso posegli več kot enkrat mesečno, so imeli:

- tisti, ki so spili od ene do štiri takšne pijače mesečno, en odstotek tveganja več,

- tisti, ki so spili od dveh do šest takšnih pijač tedensko, šest odstotkov tveganja več,

- tisti, ki so spili od ene do dve takšni pijači na dan, 14 odstotkov tveganja več,

- tisti, ki so spili dve ali več takšnih pijač na dan, 21 odstotkov tveganja več.

Tveganje je bilo večje pri ženskah kot pri moških. Še posebej povečano je bilo pri boleznih srca in ožilja. Tisti, ki so užili po dve ali več sladkih pijač na dan, so imeli za 31 odstotkov večje tveganje za prezgodnjo smrt zaradi bolezni srca in ožilja, v primerjavi s tistimi, ki takšnih pijač niso redno uživali. Vsaka dodatna sladka pijača dnevno je povečala tveganje za 10 odstotkov. Nekoliko povečano je bilo tudi tveganje za raka.

Če so ljudje posegli po pijači, ki je bila namesto s sladkorjem sladkana z umetnimi sladili, je bilo tveganje nekoliko manjše. Spet je bilo večje pri ženskah.