Hipokampus je pomemben del možganov, odgovoren tako za kratkoročni kot dolgoročni spomin. V nizozemski študiji je sodelovalo kar 1.991 pacientov, ki so bili povprečno stari 78 let. Zaradi težav s spominom so bili v bolnišnici med letoma 2009 in 2015. Njihove možgane so pogledali z računalniško tomografijo in ugotovili, da so imeli tisti, ki so kadili, pa tudi tisti, ki so bili sladkorni bolniki, večjo možnost, da so imeli kalcifikacijo v hipokampusu.

Že prej je bilo znano, da imajo kadilci večje tveganje, da zbolijo za demenco. Tisti, ki na dan pokadijo več kot 40 cigaret, imajo kar dvakrat večje tveganje, še večje je tveganje, če toliko pokadijo v srednjih letih. Nizozemsko odkritje bi lahko pojasnilo, zakaj je tako. Znano je že tudi, da je pojav Alzheimerjeve bolezni, ene najpogostejših oblik demence, povezano z atrofijo (zmanjšanjem) hipokampusa.

Nizozemski raziskovalci menijo, da so kalcifikacije povezane s težavami v srčno-žilnem sistemu, to pa lahko nato povzroči atrofijo hipokampusa ter težave s kognitivnimi funkcijami.

Škoda, ki jo kajenje povzroča srcu in pljučem, je že precej raziskana. Manj je bilo do sedaj znano, kako kajenje vpliva na možgane. Sedaj bomo očitno počasi več izvedeli tudi o tem negativnem delu kajenja.

Dr. Esther De Brouwer, vodja študije, ki je potekala v univerzitetnem kliničnem centru v Utrechtu, je povedala: “"Mislimo, da sta kajenje in sladkorna bolezen dejavnika tveganja za demenco. Kalcifikacije v hipokampusu so povezane z boleznimi srca in ožilja. Vemo, da sta kajenje in sladkorna bolezen dejavnika tveganja za bolezni srca in ožilja. Zato ni težko zaključiti, da sta lahko dejavnika tveganja tudi za kalcifikacije v hipokampusu."

Nova odkritja so bila mogoče zaradi napredka v tehnologiji. Včasih namreč pri slikanju možganov ni bilo razvidno, ali so kalcifikacije v hipokampusu ali v sosednjih strukturah, kot je horoidni pleksus. Približno petina udeležencev študije je sicer imela kalcifikacije v hipokampusu.

S študijo bodo Nizozemci še nadaljevali, in sicer želijo vključiti več različnih skupin udeležencev, ne le tiste, ki imajo težave s spominom.

Poglejte si še, kaj alkohol naredi vašemu srcu.

Tudi ljudje, ki popijejo preveč alkohola, imajo večje tveganje, da razvijejo demenco, pa je pokazala francoska študija. Preučili so podatke več kot 31 milijonov bolnikov v francoskih bolnišnicah, in sicer so bili to bolniki, ki so bili tam med letoma 2008 in 2013. Več kot milijon jih je imelo diagnozo demence. Približno pet odstotkov jih je imelo demenco, ki se je začela zgodaj, to je pred 65. letom. In v večini primerov se je izkazalo, da so tudi prekomerno uživali alkohol.

"Kronično prekomerno uživanje alkohola je bil največji dejavnik tveganja pri zgodnji demenci, in to pri obeh spolih ter tudi po tem, ko smo upoštevali vse druge mogoče dejavnike tveganja," je povedal avtor študije, dr. Michael Schwarzinger, z inštituta INSERM.

Kaj je demenca?

“Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje,” pišejo na strani društva Spominčica, ki pomaga osebam z demenco in njihovim svojcem ter skrbnikom.

“Z leti postanemo vsi na splošno bolj pozabljivi, kar pa še ne pomeni, da imajo vse starejše osebe demenco. Demenca ni del normalnega staranja. Možnost, da zbolimo za demenco, s starostjo narašča. V starosti nad 65 let ima demenco že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji. V Sloveniji je obolelih že več kot 32 000 oseb, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa že več kot 49 milijonov. Število obolelih iz leta v leto narašča, do leta 2040 pa naj bi se v Evropi in ZDA podvojilo. Po podatkih Svetovne organizacije za Alzheimerjevo bolezen za osebe z demenco skrbi še trikrat toliko ljudi.”

“Demenca lahko prizadene vsakogar. Pomembno je prepoznavanje prvih znakov demence, obisk pri družinskem zdravniku, ki ob sumu na demenco pošlje osebo k nevrologu ali psihiatru. Prav tako je pomembno hitro diagnosticiranje in čimprejšnje ustrezno zdravljenje ter preprečevanje slabšanja stanja. Demence ni možno pozdraviti, vendar jo je z zdravili, ki so na voljo, mogoče upočasniti. Zdravila, ki so trenutno na voljo, najbolj pomagajo v zgodnjem obdobju bolezni, zato je zelo pomembna zgodnja diagnoza.”

Kaj pa so prvi znaki demence? Bi jih prepoznali?