Študijo so opravili na ameriškem inštitutu Insilico Medicine, sodelovalo je 149 tisoč odraslih, ki so jim odvzeli kri ter z različnimi postopki pogledali, kakšna je njihova dejanska starost. Približno tretjina udeležencev je bila kadilcev.

Zaključek - kajenje zelo pospeši staranje

Kronološka in biološka starost se pri kadilcih zelo razlikujeta, so ugotovili znanstveniki. Pri nekadilcih pa ne.

Kaj so pokazali vzorci krvi, ki so jih vzeli kadilcem, ki so bili mlajši od 30? Kar sedem od desetih vzorcev je kazalo biološko starost od 31 do 40 ali celo od 41 do 50. To pomeni razliko v starosti celo za dve desetletji!

Pri kadilcih, ki so bili stari od 31 do 40, pa jih je skoraj polovica oziroma 43 odstotkov imelo biološko starost med 41 in 50.

Tako pospešeno staranje je bilo opaziti nekje do 55. leta, pojasnjuje avtorica študije dr. Polina Mamoshina. Razlik med spoloma ni bilo. V srednjih letih pa je kajenje naenkrat prenehalo tako močno pospeševati proces staranja. Mamoshina meni, da zaradi tega, ker se takrat pojavi še mnogo drugih dejavnikov, zaradi katerih se staramo, tako da učinek kajenja ni več tako viden, kot je denimo, ko smo mlajši od 30.

Kadilci vs. nekadilci

V primerjavi z nekadilci so se v ameriški študiji torej kadilci biološko mnogo hitreje postarali, bili celo dvakrat starejši, kot je njihova kronološka starost. 

Študija za študijo dokazuje izjemno škodljivost kajenja. Ta je dejavnik tveganja za pojav številnih bolezni, tudi za rak in bolezni srca in ožilja. Nedvomno povečuje tveganje za prezgodnjo smrt.

Kot zapišejo tudi na strani našega Nacionalnega inštituta za javno zdravje:

Tobak je vodilni vzrok za približno 12 odstotkov smrti zaradi bolezni srca in ožilja. Kadilci imajo za dva do štirikrat povečano tveganje za koronarno srčno bolezen in možgansko kap.

Kot je povedala Darina Sedlakova, vodja Svetovne zdravstvene organizacije za Slovenijo: "Že ena pokajena cigareta na dan poveča tveganje za srčni infarkt in možgansko kap."

Tudi pasivno kajenje za 20 do 30 odstotkov poveča tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni!

Najbolje je, da nikoli ne začnemo kaditi. "Dobra novica je, da je petnajst let po opustitvi kajenja tveganje za koronarno srčno bolezen enako tistemu pri osebi, ki ni nikoli kadila."

Preberite si še, kako kajenje vpliva na mišice.

Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poleg tega poudarjajo, kako kajenje škodi mladim, ki šele odraščajo. Do približno 25. leta poteka intenziven razvoj možganov. "Izpostavljenost nikotinu v tem času lahko privede do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne sposobnosti."