Koliko krat na dan je treba jesti? Veliko krat slišimo, da moramo imeti pet obrokov na dan, kar je pravilno, če želimo izgubiti odvečne kilograme. Povsem v redu je imeti obroke toliko krat tudi, če nam to ustreza. Sicer pa imamo lahko tudi tri, če so ti enakomerno razporejeni.

Zdravo je, da zjutraj zajtrkujemo. Telo se je ponoči na nek način postilo. Zjutraj potrebuje novo energijo. Poleg obilnejšega zajtrka je treba poskrbeti še za obilnejše kosilo. Če bomo dovolj pojedli zjutraj in opoldne, zvečer ne bomo imeli potrebe po prenajedanju. Nasprotno bomo želeli izprazniti hladilnik, če bomo čez dan komaj kaj spravili v usta. To je nezdrava, toda žal pogosta navada.

Preskakovanje zajtrka in uživanje večerje tik pred spanjem ni zdravo za presnovo, poleg tega povečuje možnost za nabiranje odvečnih kilogramov, kar vodi v nove potencialne zaplete. Kot so ugotovili raziskovalci z univerze São Paolo, pa takšne prehranske navade tudi povečujejo tveganje za slabši izid infarkta. V njihovi študiji so sodelovali ljudje, ki so tega že utrpeli. Potem ko so zapustili bolnišnico, so imeli v naslednjih tridesetih dneh štiri do petkrat večje tveganje za smrt, drugi infarkt ali angino pektoris, če so se tako prehranjevali.

V izjavi za javnost Evropskega združenja kardiologov piše, da gre za prvo študijo, ki je preučila vpliv te nezdrave navade na bolnike, ki so preživeli infarkt. V raziskavi jih je sodelovalo 113, od tega jih je 58 odstotkov preskakovalo zajtrk, 51 odstotkov jih je pozno večerjalo  in 41 odstotkov jih je počelo oboje. Kot je povedal avtor študije dr. Marcos Minicucci je pravilno prehranjevanje dober način preventive oziroma način, kako lahko v primeru bolezni izboljšamo prognozo.

Priporoča, da pred spanjem vsaj dve uri ne užijemo ničesar. Ko zjutraj vstanemo, pa si lahko privoščimo “zajtrk kralja,” kot se je izrazil. “Dober zajtrk po navadi vsebuje mlečne izdelke (mleko, ki je manj mastno ali brez maščobe, jogurt, sir), ogljikove hidrate (polnozrnat kruh, polnovredni kosmiči) in sadje, ki naj bo celo.” Ne posegajte po smutijih, pojejte cel sadež. V redu je tudi, če je ta narezan na kose, ker ga vmešate h kosmičem. Ker je pri smutiju sadje zmleto, imajo z njim prebavila manj dela. Posledično se hitreje prebavi in prehitro preide v jetra, kar ni dobro. “Za zajtrk bi morali pojesti od 15 do 35 odstotkov vse dnevne energije,” še doda.

V raziskavi je preskakovanje zajtrka sicer pomenilo, da bolnik ni pojedel ničesar do kosila. Niso upoštevali uživanja kave ali čaja. Bolnika so v to kategorijo uvrstili, če je zajtrk preskočil vsaj trikrat tedensko. Da pozno večerjajo, je pomenilo, da uživajo večerjo v dveh urah pred spanjem vsaj trikrat tedensko.

Že študije pred tem so pokazale, da imajo ljudje, ki ne uživajo zajtrka in se prehranjujejo pred spanjem, pogosteje še druge nezdrave navade. Med njimi sta kajenje in pomanjkanje gibanja. Dr. Minicucci je povedal: “Naša raziskava je pokazala, da bosta dve slabi prehranski navadi povzročili slabšo prognozo pri srčnem infarktu. Toda še več slabih navad pa bo vse skupaj še poslabšalo. Pogosto ljudje, ki delajo do poznih ur, nato kasneje jedo in zjutraj še niso lačni.” A to je navada, ki bi jo morali spremeniti.