Pomanjkanje spanja - nasprotno - povzroči, da imamo večji apetit. Še več - ne želimo si zelenjave, temveč nekaj nezdravega. 

Če ne spimo dovolj, to pravzaprav podre normalno delovanje telesa. Zaradi tega dobimo potrebo, da pojemo preveč za nas praznih kalorij, kar lahko vodi k nabiranju odvečnih kilogramov. Prekomerna teža pa nato le še dodatno podre delovanje telesa. Med drugim nam denimo hormoni več ne delajo, kot bi bilo treba. 

Kaj to lahko pomeni, si preberite tukaj.

V nemški študiji je sicer sodelovalo 32 zdravih moških, starih med 19 in 32 let. Laboratorij avtorice študije dr. Julie Rihm, so obiskali dvakrat. Vsakič so imeli večerjo iz testenin in telečjega mesa v kremni gobovi omaki. Po večerji so nekateri odšli domov, kjer so imeli navodilo, da se naspijo. Drugi so ostali v laboratoriju, kjer jim niso pustili, da bi zaspali.

Naslednje jutro so pri obeh preverili aktivnosti v možganih, ravni hormonov ter njihovo željo po nezdravi hrani. Dobili so denar, ki so ga lahko zapravili za prigrizke ali kaj drugega. In sicer so za njih priredili spletno dražbo, kjer so se za te stvari lahko potegovali. Tisti, ki niso spali, so bili pripravljeni nezdrav prigrizek celo močno preplačati.  

Magnetna resonanca je pokazala, da sta bila pri njih močno aktivna dva dela možganov, amigdala in hipotalamus. V amigdali potekajo procesi, kot je iskanje hrane, ko smo v stresu. Hipotalamus nadzira apetit. Imeli so povečano raven hormona grelina, ki nam daje občutek lakote.

Skupina, ki se je naspala, po drugi strani denarja ni porabila za nezdrave prigrizke, še manj jih je bila pripravljena preplačati. Tudi magnetna resonanca in merjenje ravni hormonov pri njih nista pokazala povečane ravni hormona lakote ali močnejše delovanje v amigdali in hipotalamusu.

Seveda večina ljudi ne bo pokonci celo noč, brez da bi kaj pojedli. Vendar nemški raziskovalci vseeno menijo, da je njihovo delo pokazalo, kako pomanjkanje spanja vodi k temu, da si želimo bolj nezdravih živil.

Kako je s hormoni?

Tu so nam zdravniki povedali več o delovanju hormonov. 

Med drugim nam je prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., endokrinologinja iz UKC Ljubljana povedala: “V današnjem času si pogosto prikrajšamo spanje, zelo se trudimo na delovnem mestu. In če je tam neugodna klima, pademo v neko stanje kronične utrujenosti in celo izgorelosti. Tako pa imamo hormonsko stanje, ki ni dobro, ki dolgoročno ni dobro.” Ves čas povečan kortizol škodi, saj razgrajuje mišično maso, povečuje krvni sladkor … “Poleg tega zniža ravni ostalih hormonov, ki obnavljajo telo, recimo rastni hormon, tudi spolni hormoni se znižajo …” Posledice stresa so tako obsežne.

Hormoni delujejo v čisto vsakem delu našega telesa. In če so uravnovešeni, se mi bolje počutimo. Da bi bili uravnovešeni, pa moramo poskrbeti tudi za dovolj spanja. 

Če imate težave s spanjem, si tukaj preberite, kaj bi lahko bil razlog.