Katastrofalne poplave so naravni dogodki, ki imajo lahko uničujoče posledice za okolje, infrastrukturo in človeško zdravje. Poleg očitnih fizičnih poškodb in materialnih izgub lahko poplave povzročijo tudi povečano tveganje za širjenje različnih bolezni. 

To je posledica kompleksnih interakcij med vodo, odpadki, življenjskimi pogoji in splošno higieno med in po poplavah. 

Poplave lahko onesnažijo pitno vodo z mikrobi in bakterijami, ki povzročajo bolezni, kot so driska, kolera, tifus, hepatitis A in E ter drugi gastrointestinalni problemi. Pomanjkanje dostopa do čiste vode in primernih sanitarij povečuje tveganje za okužbe.

Daljša izpostavljenost vlažnemu okolju, pomanjkanje čiste vode za umivanje ter spremenjeni higienski pogoji lahko prispevajo k širjenju kožnih okužb, kot so glivične okužbe, razjede in dermatitis.

Po poplavah se lahko kakovost zraka poslabša zaradi plesni, prahu in drugih onesnaževalcev. To povečuje tveganje za razvoj respiratornih bolezni, kot so astma, bronhitis in pljučnica.

Poplave lahko motijo osnovne sanitarne pogoje, kot so dostop do stranišč, umivalnikov in čiste vode. To otežuje vzdrževanje ustrezne osebne higiene, kar povečuje možnosti za širjenje bolezni.

Med poplavami lahko pride do fizičnih poškodb, kot so zlomi, rane, modrice in opekline. Ljudje se lahko poškodujejo med reševanjem ali pa zaradi nevarnih predmetov, ki jih nosi voda.

Poplave lahko navsezadnje povzročijo občutke tesnobe, stresa, strahu in depresije pri prebivalcih, ki so se soočili z izgubo domov, premoženja in stabilnosti. Tudi dolgotrajni obnovitveni procesi lahko vplivajo na duševno zdravje posameznikov. 

Poplave lahko vplivajo tudi na dostop do zdravstvene oskrbe za tiste s kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in astma. Neustrezna oskrba lahko poslabša stanje teh bolnikov.

Učinkovito odzivanje na zdravstvene izzive, ki jih prinašajo poplave, zahteva usklajeno delo med različnimi sektorji, vključno z zdravstvom, humanitarnimi organizacijami in vladnimi agencijami. V Sloveniji nam trenutno to odlično uspeva. 

Zagotavljanje psihosocialne podpore prebivalcem, ki so izgubili svoje domove ali se soočajo s stresom zaradi poplav, je pomembno za ohranjanje duševnega zdravja! Skrb za kronične bolnike v poplavljenih območjih zahteva zagotavljanje nujnih zdravil, oskrbo in prilagoditve njihovih terapevtskih načrtov! Redno komuniciranje z javnostjo o tveganjih za zdravje in preventivnih ukrepih je ključno za zmanjšanje vpliva poplav na zdravje, za kar pri nas skrbi Nacionalni inštitut za javno zdravje. 

Zdravje v času poplav je ključen vidik celovitega pristopa k obvladovanju katastrof. Učinkovito sodelovanje med zdravstvenimi, humanitarnimi in vladnimi organizacijami je bistveno za zmanjšanje negativnih vplivov na zdravje ljudi v takih situacijah.

Dodatni viri: cdc.gov