Koža je naš največji organ, ki v povprečju tehta 18 % naše telesne teže. To pomeni, da človek, ki denimo tehta približno 70 kilogramov, od te teže kar 12,6 kilograma pripada le koži.  Glavna naloga kože je zaščita telesa in notranjih organov pred negativnimi vplivi okolja. Pri tem pomaga in sodeluje tudi melanin – pigment, ki ima vlogo absorbiranja škodljivih vplivov sonca in tako preprečuje poškodbe kože in nastanek raka. 

Melanin tako rekoč deluje kot dežnik, ki blokira prodiranje škodljivih UV-žarkov v dele kožnih celic. Vendar se sčasoma, predvsem pa z leti, prisotnost melanina zmanjšuje in zaradi dolgotrajnejšega izpostavljanja soncu izgubimo pigmentacijo, kar pomeni, da naravna zaščita kože postane šibkejša.

Tudi temnejše polti so izpostavljene

Vsi ljudje se rodimo z enako količino celic, ki proizvajajo pigment melanin, vendar njihova aktivnost ni enaka pri vsaki etničnih skupinah, kot lahko vidimo na primeru treh obstoječih ras – bele, rumene in črne. Celice so različno sestavljene in razvrščene, te razlike pa povzročajo različne tipe kože ali odtenke – svetlejše ali temnejše. Na raven pigmenta melanina vpliva predvsem tip kože. 

Pri temnejših ljudeh je ta moč ustvarjanja veliko večja, zato so pigmentna zrna melanina številčnejša in jih najdemo v vseh plasteh kože, trdi dermatolog dr. Dinko Kaliterna. Bela koža je bolj dovzetna za UV-žarke, tisti, ki težko porjavijo in takoj dobijo opekline na soncu, so najbolj izpostavljeni kožnemu raku. Ta je pri temnopoltih ljudeh manj pogost, vendar ga pogosto odkrijemo pozneje in je zato v napredni fazi. Na primer, vrsta albino je znana po izjemno lahki in beli polti, ki je posledica podedovane motnje v proizvajanju melanina v koži, laseh in očeh. V novi raziskavi so znanstveniki potrdili, da ljudje z albinizmom iz afriških držav, kot sta Tanzanija in Nigerija, velikokrat razvijejo smrtonosni kožni rak že pred 30. letom starosti. 

Koža zaradi sonca temni, zakaj pa lasje svetlijo?

Zdi se čudno, da nam sonce tako rekoč pobeli lase in potemni kožo. Vendar naši lasje, ko rastejo, niso živi in se pred soncem ne morejo braniti kot koža, ki kot živi organizem reagira na napade UV-žarkov. Predvsem v poletnem času lasje niso izpostavljeni zgolj soncu, temveč je tukaj še dejavnik morja in morske soli, zaradi česar so lasje nagnjeni k pogostejšim in hujšim poškodbam, lomljenju in sušenju. Dr. Kaliterna pri tem poudarja, da lahko lase zaščitimo že z ustreznimi olji in drugimi pripomočki, a v celoti na posvetlitev in poškodbe las v poletnih mesecih ne moremo vplivati.  Glavni razlog za to je, kot že rečeno, da se lasje, v nasprotju s kožo, ne morejo braniti pred škodljivimi dejavniki. 

Vir: miss7zdrava