Glavna vloga prednje (ACL) in zadnje (PCL) križne vezi, ki znotraj kolenskega sklepa tvorita križno formacijo je omogočanje stabilnosti kolena in njegovega dinamičnega gibanja. Kolenski sklep je zelo kompleksen v njegovem gibanju, omogoča ekstenzijo – razteg kolena, fleksijo – krčenje kolena, kot tudi minimalno zunanjo in notranjo rotacijo goleni v kolenskem sklepu. Biomehansko sta križna ligamenta statična stabilizatorja. 

Kolenski sklep poleg križne vezi, obkrožata še zunanji kolateralni in notranji kolateralni ligament, ki kolenu nudita potrebno podporo pri ohranjanju njegove statične stabilnosti. Za ohranjanje dinamične stabilnosti sklepa so odgovorne različne mišične skupine in njihove tetive. Zelo pomembni sta mišični skupini prednjega dela stegnenice (mišica kvadriceps) in mišične skupine zadnjega dela stegnenice, ki jim pravimo zadnje lože oz. hamstringi. 

Glavna vloga križne vezi je ohranjanje dobre, stabilne povezave (med golenjo in stegnenico), ki jo človeško telo potrebuje pri vsakdanjih gibanjih, kot še posebej pri specifičnih gibanjih, med katere naštevamo tek, hitri teki, skoki, doskoki, spremembe smeri, hitro ustavljanje, skakanje, smučanje, igranje nogometa, košarke, rokometa, odbojke, tek na smučeh, drsanje itd.....

Kako, kdaj in zakaj pride do poškodb? Kakšne vrste poškodb križnih vezi sploh poznamo?

Iz lastnih izkušenj dela z rekreativci in vrhunskimi športniki v veliki večini primerov prihaja do poškodbe prednje križne vezi. To ne pomeni, da zadnja križna vez ni na udaru možne poškodbe. Je, vendar je večji procent poškodb usmerjen v prednjo križno vez. Najpogostejša oblika poškodbe je popolno pretrganje ligamenta oz. strokovno popolna ruptura ACL (prednja križna vez). Srečal sem se tudi že z športniki, ki so imeli delno rupturo križne vezi in katerim ni bilo potrebno oditi na operacijo. In je bila potrebno zgolj strokovno vodenje rehabilitacijskega procesa krepitve vseh mišičnih skupin, katerim so kolenu ponudile večjo moč, stabilnost in varnost pri gibanju, kot tudi izvedbe specifičnih gibanj potrebnih v športu.  

Največ poškodb križne vezi je ne – kontaktnega izvora, kar pomeni, da do poškodbe pride pri nenadne spremembe smeri (npr. med tekom, igranje košarke, nogometa, smučanja itd..) oz. pri tem, ko doskočimo na povsem iztegnjeno nogo. 

Za zaključek pisanja o potencialnih vzrokih nastanka poškodb omenjam, da do poškodb križne vezi lahko pride tudi zaradi samega udarca, torej kontakta nasprotnika, h kateremu naj dodam še prešibko zgrajene mišične skupine, ki varujejo koleno pred poškodbami.

Kakšni so simptomi poškodbe?

Poškodovanec ob poškodbi zasliši/začuti pok v kolenu. S tem pojavi nestabilnost v njem oz. občutek popuščanja kolena. Občutek je zelo neprijeten, pogostokrat boleč. Prične se pojavljati oteklina v kolenu, do katere pride ob pretrganju križne vezi, kar povzroči izliv krvi v sam sklep. 

Ko pride do poškodbe križne vezi, se zelo redko poškoduje samo ona (odvisno od stopnje poškodbe). V veliki večini primerov lahko pride tudi do poškodb sosednjih ligamentov (lateralni, medialni ligament) ter tudi do poškodbe meniskusa oz. hrustanca. 

T.i. varovalni telesno mišični mehanizem, ki ga poznamo pod izrazom mišični spazem. Pomeni, da se varovalne mišične strukture zakrčijo in s tem obvarujejo sklep oz. poškodovani del na telesu, da ne bi prišlo do še večje poškodbe ali še slabšega stanja. 

Kdo je bolj nagnjen k poškodbam? 

Vsi aktivni smo do določene mere nagnjeni, k poškodbam križne vezi. Vendar slika postane bolj jasna in nam poda boljše odgovore glede potencialnih problemov oz. poškodb križne vezi, ko razumemo s kakšnimi športnimi aktivnostmi se ukvarjamo. Določene športne aktivnosti sodijo med manj intenzivne in nevarne oblike, kot obratno. Zato vedno ostaja določena mera tveganja pri izvedbi športnih aktivnostih. A vsako tveganje lahko zmanjšamo, če vemo, da naše telo sestavljajo mišice, kot tudi to, da je naše telo lahko zelo dobro naoljen stroj, vendar le pod pogojem, če mu dnevno namenjamo dovolj pozornosti in podpore pri njegovem ohranjanju in tudi nadgradnji boljšega športnega performansa. 

Kdaj bi morali obiskati zdravnika? Kdaj je potrebna operacija?

Ko pride do večje oz. težje poškodbe je vsekakor smiseln obisk pri zdravniku, ki nas bo napotil do specialista. Slikanje z RTG je v prvi fazi zaradi bolečnosti kolena primerno, saj lahko pogostokrat pove boljšo sliko, ko slikanje z MRI-jem. Z RTG lahko ugotovimo svežo poškodbo kolenskih struktur (prednja, zadnja križna vez, ligamenti itd). Za slikanje z MRI-jem je potrebna napotnica za katero traja lahko nekaj tednov, da jo dobimo in na podlagi slikanja ugotovimo nadaljnjo stanje poškodbe. 

Poleg že omenjenih slikanj so pomembni tudi ostali klinični testi specialista za ugotovitev stanje poškodbe. 

V kolikor pride do delne in popolne rupture križne vezi je potrebno vedeti, da je križna vez zelo slabo prekrvavljena. Še posebej, če pride do popolne rupture oz. raztrganja je potrebno operacija, saj se pretrgana vez ne more zaceliti. 

Zato je operacija v prvi vrsti prva potrebna, da pride do njene rekonstrukcije. Že pred samo operacijo je potrebno, da skrbimo za ustrezno moč stegenskih mišic, kot tudi zadnjih lož. Saj je za pričakovati, da bodo mišice na poškodovani nogi v času po operaciji hipertrofirale oz. izgubile na njihovem volumnu in moči. 

Na odločitev o operaciji križne vezi vpliva več dejavnikov; starost, stopnja poškodbe, bolečina, življenjski slog, cilji posameznika oz. posameznice. Še posebej je rekonstrukcija povsem na mestu in pomembna za vse, ki se resneje ukvarjate z raznolikimi športnimi aktivnostmi. 

Ne glede na to, ali se posameznik ali posameznica odloči za operacijo je potrebno poudariti, da je ključen dejavnik ustrezno sestavljen program rehabilitacije poškodbe, ki mora potekati pod strokovnim vodstvom. Saj si lahko v nasprotnem primeru naredimo še več škode, kot koristi. 

So lahko pri tovrstni poškodbi prisotni zapleti?

Če pride do poškodbe (delna in popolna ruptura), postane jasno, da koleno izgubi na stabilnosti. Ko pride do poškodbe je stik s stabilnostjo prekinjen/oslabljen (odvisno od stopnje poškodbe). Zaradi nestabilnega kolena je opravljanje športnih (manj) in še posebej bolj intenzivnih poškodb odsvetovano. 

Omenil sem, da pride v kolenu do izlitja krvi zaradi poškodbe križne vezi. In s tem izlitjem je povezana tudi bolečina, mišični spazem, ko tudi to, da koleno oteče, kar je zelo dober signal, da nismo zmožni opravljati kakršnega koli gibanja (hoje, teka, smučanja, nogometa, košarke, itd)! 

Do največje komplikacije v zvezi s poškodbo križne vezi pride, če se poškodovanec ne zaveda resnosti poškodbe in obenem si ne zagotovi ustreznega in kvalitetno sestavljenega in strokovno vodenega procesa rehabilitacije. 

Do manjših komplikacij in temu primerno hitrejše oz. bolj učinkovite rehabilitacije je odvisna tudi predhodna ustrezna mišična moč telesa (predvsem moč predenjih in zadnjih stegenskih mišic) ter tudi zadnjične mišice. Velikokrat se ne upošteva pomembnosti razumevanja procesa in potrebnega časa rehabilitacije. Zato posamezniki prehitevajo in se želijo prehitro vrniti v aktivno fazo športnih ali rekreativnih aktivnosti.

Kako poteka rehabilitacija? Kakšne vaje se priporočajo? 

Ko pride do poškodbe je obvezen pregled pri zdravniku/specialistu, ki bo ugotovil stopnjo poškodbe. Po pogovoru in po potrebi glede na življenjski status, cilj in potrebe poškodovanca se poškodovanec lahko odloči ali bo izvedel operacijo na poškodovanem kolenu. V kolikor se odloči za operativni poseg je zelo pomembno, da se že pred samo operacijo čim hitreje lotimo pre – rehabilitacije. 

Pomeni, da pričnemo koleno (mišice kolenskega sklepa) s pravilnim in strokovno vodenim procesom krepiti že pred samo operacijo. Saj je dokazano, da s takšnim pristopom vplivamo na bistveno boljšo oceno stanja operiranega kolena, pod pogojem, če je bila tudi post rehabilitacija izvedena strokovno, torej pod nadzorom usposobljenih fizioterapevtov, kineziologov oz. trenerjev. 

Glavni problem je problem hipertrofije mišic poškodovanega kolena. Najbolj je na udari štiri glava stegenska mišica poškodovanega kolena, (kot tudi zadnja veriga mišic poškodovane noge), ki za voljo samo poškodbe in obremenitve, ni bila dlje časa obremenjena, kar posledično vodi do izgube mišične mase, moči stegenske mišice, prekinitve živčno mišične povezave

Rehabilitacija križne vezi poteka v 6-ih fazah in praviloma traja med 16 in 24 tednov. Čas rehabilitacije se lahko tudi podaljša zaradi različnih dejavnikov, ki lahko negativno ali pozitivno vplivajo na regeneracijo. 

Zadnja 7 faza je faza, kjer smo zaključili post rehabilitacijo in v kolikor je bila uspešno in strokovno izvedena, varno vrnili nazaj na rekreativno oz. tekmovalno športno raven. 

Zato na tem mestu ne morem govoriti o izvedbi vaj, ki bi bile primerne za samo rehabilitacijo. Z namenom, saj je rehabilitacija celosten strokovno voden postopek, ki traja več mesecev. 

V kolikor se poškodovanec loti rehabilitacije pod ustreznim in strokovnim nadzorom, sem prepričan, da bo rehabilitacija, kot tudi ustrezen nabor/izbor manj in bolj zahtevnih vaj za izboljšanje gibljivosti, stabilnosti, mišične mase, hitrosti, eksplozivnosti, moči in vzdržljivosti mišic, povsem na mestu. 

Če in ko pride do poškodbe križnih vezi, bi se morali izogibati športu, biti bolj pozorni na gibe? Kaj svetujete bolnikom? 

Poškodba križne vezi je kompleksnejše narave in sodi med težje poškodbe. Zato se v primeru njene poškodbe (dokler ne dobimo jasnosti slike o njeni resnosti) odsvetuje izvedbo kakršnih koli športnih aktivnostih. Nujna je zagotovitev ocene in stopnje poškodbe, ki pa je ni mogoče oceniti zgolj na oko. Potreben je obisk pri zdravniku, ki vas bo napotil do specialista, ki bo na podlagi testov, kot tudi na podlagi slikanj ugotovil stopnjo in resnost poškodbe. Že samo dejstvo, da ob nastanku poškodbe križne vezi, pride do otekline, nestabilnega kolena je že dovolj jasno, da moramo prekiniti z izvedbo športnih aktivnosti, ki bi lahko povzročile še več dodatne in nepotrebne škode. 

Če pride do poškodbe je nujno, da se njene rehabilitacije ne lotevate sami, temveč je izvajate pod strokovnim nadzorom specialistov, fizioterapevtov, kineziologov oz. usposobljenih trenerjev. 

Čas rehabilitacije zelo relevanten in je odvisen od številnih dejavnikov. Kajti zelena luč, ko je poškodovanec pripravljen na ponovno udejstvovanje v športu je tista se lahko prižge šele, ko so opravljeni vsi potrebni specialistični testi in meritve. Namreč velikokrat poškodovanci delajo napako, ker se rehabilitacije lotevajo sami oz. ker preveč hitijo z željo po čim hitrejši vrniti v športno aktivnost.

Bi se lahko poškodbi križnih vezi kakor koli izognili?

Da in Ne. Ne zato, ker je že samo gibanje, kjer uporabljamo naše telo dovzetno za nastanek poškodb. Torej poškodb nikoli ne moremo povsem izničiti, da ne bi nastale. Lahko pa veliko naredimo že s tem, da se zavedamo nujnosti redne izvedbe treninga moči ter da razumemo morebitne dejavnike, ki lahko vplivajo na nastanek poškodb. Če govorimo o vrhunskem športu je jasno, da intenzivnost poteka na bistveno višjem nivoju, kot pri rekreaciji. A kljub temu tudi rekreacijski športniki, nisi nič manj dovzetni za poškodbe. Saj pogostokrat precenjujejo svoje telesne sposobnosti. 

Kaj bi še sami svetovali tistim, ki se soočajo s poškodbo križnih vezi? 

Ni konec sveta. Pamet v roke, zaupajte strokovnjakom in vedite, da vas lahko vsaka poškodba nauči nečesa novega o sebi.