Globalna skupina zdravstvenih strokovnjakov trdi, da debelost potrebuje novo definicijo. Svetovna zdravstvena organizacija že več kot 75 let imenuje debelost bolezen. Toda o oznaki 'debelost' še vedno poteka vroča razprava. Nekateri pravijo, da pomaga legitimizirati resnost debelosti, drugi poudarjajo, da ljudje, ki so debeli, niso vedno bolni. Na tem mestu moramo poudariti še enkrat - navidezno debel človek ni nujno bolan, kot navidezno fit človek ni nujno zdrav!

Tako je komisija skoraj 60 zdravstvenih strokovnjakov predlagala definicijo in diagnostična merila za klinično debelost: bolezen, pri kateri odvečna telesna maščoba škoduje človekovim tkivom, organom ali sposobnosti opravljanja vsakodnevnih nalog.

Poročilo, objavljeno 14. januarja v Lancet Diabetes and Endocrinology, opisuje tudi predklinično debelost, ko presežek telesne maščobe ne vpliva na tkiva ali organe, lahko pa poveča tveganje za razvoj klinične debelosti, sladkorne bolezni tipa 2, nekaterih vrst raka in drugih bolezni. ''Pozivamo k radikalni spremembi,'' je dejal raziskovalec debelosti Francesco Rubino s King's College London. ''Glede na 1 milijardo ljudi, ki so danes na svetu razvrščeni kot debeli ... nobena država ni dovolj bogata, da bi si lahko privoščila netočnost pri diagnozi debelosti.''

Zdravniki so se pri diagnosticiranju debelosti zanašali predvsem na indeks telesne mase oz. ITM. ITM 30 ali več na splošno uvršča odrasle med debele, glede na WHO.

Toda metrika predstavlja težo, deljeno z višino na kvadrat, ne pa meritev telesne maščobe. ITM, če se uporablja, bi moral biti samo orodje za pregledovanje, ki ga spremlja druga metrika, kot je obseg pasu, razmerje med pasom in boki ali razmerje med pasom in višino, za potrditev odvečne maščobe, trdi komisija. Večji pas lahko namiguje na preveč maščobe okoli ključnih organov, kar je še posebej nevarno. Dve od teh telesnih meritev ali skeniranje telesne sestave, ki neposredno meri maščobo, bi lahko delovali namesto upoštevanja BMI, glede na poročilo.

Poleg teh odčitkov mora oseba kazati znake disfunkcije organa, tkiva ali celotnega telesa, preden se ji diagnosticira klinična debelost. Komisija navaja 18 simptomov pri odraslih in 13 pri otrocih in mladostnikih, vključno z apnejo v spanju, visokim krvnim tlakom, bolečinami v kolenih in težavami pri opravilih, kot je kopanje.

Predlagana opredelitev in diagnostična merila za klinično debelost so pragmatična in bi zdravnikom pomagala ugotoviti, komu bi zdravljenje najbolj koristilo, pravi kardiolog in raziskovalec debelosti Francisco Lopez-Jimenez s klinike Mayo v Rochesterju, ki sicer ni bil vključen v novo poročilo. Intervencije, kot so zdravila GLP-1, bariatrična kirurgija in svetovanje o življenjskem slogu, so lahko drage za bolnike, zdravstvene sisteme in zavarovalnice.

Kljub temu Lopez-Jimenez skrbi, ali bi predklinično debelost – pri kateri bolniki morda potrebujejo karkoli, od preprostega spremljanja do zdravil za hujšanje – jemali resno. "Moramo biti previdni, ko imenujemo stanje predklinično, " pravi. "Če bi to povzročilo manj pozornosti, če bi to povzročilo manj zdravljenja za te posameznike, bi imel s tem težave."

Članica komisije Fatima Cody Stanford priznava, da je to lahko izziv. ''Mislim, da se bo predklinična debelost borila v smislu kritja s strani zavarovalnic. Toda prej tega sploh niso priznavali,'' pravi Stanford, zdravnica za zdravljenje debelosti v splošni bolnišnici Massachusetts in medicinski šoli Harvard v Bostonu.

Od posameznih zdravnikov in zdravstvenih sistemov je odvisno, ali bodo te smernice uvedli v klinično prakso. Toda globalne perspektive, ki so bile vključene v poročilo, in naraščajoče gibanje za boljše diagnosticiranje debelosti bi morali pomagati pri posvojitvi, pravi Stanford. ''Mislim, da je ITM že sam po sebi toliko nazadoval, da so ljudje pripravljeni na morebiten nov način razmišljanja.''

Vir: BBC & Sciencenews