Hrup ni le neprijetna nadloga. Poročilo kaže, da povzroča številne bolezni

Evropska agencija za okolje (EEA) poroča, da hrup iz avtomobilov, vlakov in letal prizadene 20 % ljudi v Evropi, piše index.hr. V Veliki Britaniji se ta delež dvigne na 40 %, ko gre za cestni hrup. 17 milijonov ljudi se sooča z zelo močnim in motečim hrupom, skoraj 5 milijonov ljudi pa ima težave s spanjem. Na hrupnih območjih živi tudi 15 milijonov otrok. Hrup bolj škodi zdravju kot nekatera druga znana tveganja, kot sta pasivno kajenje ali izpostavljenost svincu. Letni stroški zaradi hrupa v Evropi so ocenjeni na skoraj 100 milijard evrov.

Škodljivi vplivi hrupa na zdravje so verjetno večji, kot si mislimo. Če bi upoštevali strožje smernice Svetovne zdravstvene organizacije, bi bilo v Evropi kar 150 milijonov ljudi izpostavljenih nevarnemu hrupu. Zato cilj Evropske unije, da bi do leta 2030 zmanjšali število ljudi, ki so stalno izpostavljeni prometnemu hrupu, ne bo dosežen, če ne sprejmemo dodatnih ukrepov.

Hrup nas lahko neprestano drži v napetosti, podobno kot da bi se nenehno pripravljali na boj ali beg, čeprav se tega morda niti ne zavedamo. To lahko povzroči neželene telesne reakcije, kot so vnetje ali oksidativni stres. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu pa poveča tveganje za resne zdravstvene težave, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen, možganska kap, debelost, težave z učenjem pri otrocih in duševne motnje. Hrup ni le nadloga, saj nas lahko močno omejuje v vsakdanjem življenju.

Poročilo je sestavljeno iz podatkov držav članic EEA in obravnava prometni hrup, ki je najpogostejša in nevarna oblika okoljskega hrupa. Čeprav lahko drugi viri hrupa, kot so hrupni sosedje ali glasna glasba iz lokalov, škodijo zdravju, jih je težko natančno izmeriti, ker se pojavljajo občasno. Po poročilu je v Evropi 92 milijonov ljudi izpostavljenih hrupu cestnega prometa, 18 milijonov hrupu vlakov in 2,6 milijona hrupu letal. Hrup vsako leto povzroči okoli 66.000 prezgodnjih smrti, 50.000 srčno-žilnih bolezni in 22.000 primerov sladkorne bolezni tipa 2. Število ljudi, ki jih v Evropi prizadene hrup, se je med letoma 2017 in 2022 zmanjšalo le za 3 odstotke. Raziskovalci pa poudarjajo, da obstaja več možnih rešitev, kot so znižanje omejitev hitrosti v mestih, uporaba tišjih pnevmatik ter spodbujanje javnega prevoza, hoje in kolesarjenja.

Strokovnjaki opozarjajo, da električni avtomobili ne bodo bistveno zmanjšali hrupa, ker je pri večjih hitrostih glavni vir hrupa stik pnevmatik s cesto. Tudi nekaj glasnih vozil povečuje prometni hrup. Hrup vlakov bi lahko zmanjšali zboljšim vzdrževanjem vlakov in tirov, hrup letal pa z optimizacijo letovin tišjimi letali. Po besedah Leene Ylä-Mononen, direktorice Evropske agencije za okolje, ljudje pogosto spregledajo hrup kot le vsakdanjo nadlogo. Za razliko od onesnaženosti zraka, ki povzroča takojšnja opozorila in ozaveščanje, je prometni hrupkroničen. Vendar pa imajo dolgoročni učinki hrupa na zdravje in okolje resne posledice. Zlasti ranljivi so otroci, in države bi morale ta problem nujno rešiti.

Vir: index.hr