Ameriški strokovnjaki so analizirali podatke 49 do sedaj narejenih študij na tem področju. Vse so bile manjše; a v vseh skupaj je sodelovalo 3517 udeležencev. V povprečju so bili srednjih let, prekomerno težki, s povišanim krvnim tlakom ali tik pred tem, da se spopadejo s to diagnozo.

Izkazalo se je, da se je pri tistih, ki so začeli vaditi jogo, povišan krvni tlak občutno znižal. V povprečju so imeli za 5 mm Hg nižji sistolični tlak (to je številka, ki je višja) in za 3,9 mm Hg nižji diastolični tlak (to je številka, ki je nižja).

Je bil pa rezultat še boljši, če so udeleženci delali dihalne vaje in druge sprostitvene tehnike.

Čeprav še ni bila narejena ena obsežnejša študija na tem področju, analiza rezultatov več manjših kaže, da joga očitno lahko pozitivno vpliva na povišan krvni tlak. Kar pomaga, je bržkone njeno sproščujoče delovanje, saj so bili rezultati boljši, ko so udeleženci izvajali tudi dihalne vaje in druge sprostitvene tehnike.

Če imate povišan krvni tlak, seveda upoštevajte navodila zdravnika. Nekaj, kar še lahko naredite zase, je, da se poskušate čim bolj zdravo prehranjevati, da ne uživate alkohola in da ne kadite.

Morda bodite za povrh pozorni, da v prehrano vključujete živila, ki vsebujejo kalij (sladki krompir, banane, špinačo, pastinak, rdečo peso, pomaranče ...). Ta mineral naj bi namreč prav tako dobro vplival na krvni tlak. A pozor – to ne pomeni, da vam bo pomagal, če boste pretiravali z uživanjem živil, ki ga vsebujejo. Naj bodo ta del zdrave, raznolike, uravnotežene prehrane. Tudi pretiravanje z najbolj zdravim živilom lahko škoduje.

Joga je vsekakor vadba, ki nam lahko koristi. A treba je paziti, da se ne poškodujemo. Poškodbe pogosto nastanejo, ko hočemo na začetku preveč. Bolje je, da počasi krepimo telo in ga navajamo na novo vadbo. Z ničimer ni dobro pretiravati.

Že poznate čuječnost?

Še nekaj, kar vam je lahko v pomoč, je koncept čuječnosti. Uporabimo ga lahko denimo pri prehranjevanju. Ko pripravljamo obrok, se osredotočimo le na to. Ko se usedemo, da bi ga pojedli, ravno tako razmišljamo le o tem, kar počnemo. Zraven ne gledamo televizije, ne pregledujemo družabnih omrežij ... Dokazano je, da tako pojemo manj. Ko ima naše telo dovolj, pravočasno zaznamo signal možganov, da smo siti. Če razmišljamo o nečem drugem, nasprotno hitreje posegamo po hrani in signal zaznamo precej pozneje. Zakaj ne bi nato še čuječno pomili posodo?

Na prvi pogled morda deluje, kot da gre za zapravljanje časa. Toda takšno osredotočanje na trenutek nas ravno tako pomirja in sprošča. Včasih seveda z mislimi moramo v preteklost ali prihodnost, a prav je, da smo vsaj nekaj krat v dnevu vsaj malo časa res le v sedanjosti. Ko potujemo v prihodnost ali preteklost, gre namreč velikokrat za skrbi. Te pa najbrž spet ne vplivajo najbolje na krvni tlak.